'Hrvaška je ob spoznanju, da bo sodba zanjo neugodna, uporabila skrajne možnosti, da razvrednoti delo sodišča in končno sodbo'

Predsednik države Borut Pahor pravi, da si želi, da bi sodišče delo končalo in bi Slovenija in Hrvaška uredili problem, ki je 18 let po nepotrebnem zastrupljal odnose med njima.
"V arbitražni sporazum je bilo z obeh strani vloženega ogromno dela, sodelovale so vlade, parlamenti, v Sloveniji tudi ljudje na referendumu," je dejal Pahor. Pahor je, ko je bil predsednik vlade, s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor novembra 2009 podpisal arbitražni sporazum.

Prvak SDS Janez Janša se je odzval z več zapisi na Twitterju. Med drugim je zapisal: "Očitno režim v Sloveniji prisluškuje samo svojim državljanom."

Že sinoči pa je Janša na Twitterju zapisal, da naj samo nekdo objavi posnetke pogovorov med hrvaškim arbitražnim sodnikom Budislavom Vukasom in hrvaškim zunanjim ministrstvom, pa ne bo mednarodnih posledic.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je sicer že ocenila, da je bila omenjena komunikacije nedopustna. Po njenih besedah je iz izjav Karla Erjavca mogoče razbrati, da je bil o vsem obveščen tudi sam, zato bi moral prevzeti odgovornost, če bo afera imela bolj daljnosežne posledice.

Poslanec NSi Matej Tonin je prepričan, da je enako kot to, za kar se obtožuje slovenskega člana in agentko arbitražnega sodišča, počela tudi hrvaška dvojica. Na vprašanje, ali bi moral zaradi incidenta kdo pri nas odgovarjati, je odvrnil, da je trenutno kakršnokoli medsebojno obtoževanje in javno razčiščevanje škodljivo za nas in v korist Hrvaški.

Hrvaška opozicija bi razveljavila arbitražni sporazum

Bivši hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je kot poslanec SDP nasprotoval arbitražnemu sporazumu, je na današnji novinarski konferenci ocenil, da je spor o meji s Slovenijo treba urediti na mednarodnem sodišču. Ocenil je, da je bila arbitraža od začetka "blago z napako". HDZ pa zahteva razveljavitev arbitražnega sporazuma.

Spomnil je, da je bil leta 2009 eden redkih, ki so v saboru nasprotovali potrditvi arbitražnega sporazuma, ker je ocenil, da je diskriminatoren in se nagiba k slovenskim stališčem. Pojasnil je, da se mu je že takrat zdelo, da je celoten postopek oblikovan, da bi zadovoljili slovenski ultimat pri blokadi hrvaških pogajanj z Evropsko unijo.

Tudi nekdanji hrvaški zunanji minister Mate Granić je v sredo dejal, da bi Hrvaška morala primer reševati na Meddržavnem sodišču v Haagu. Pred tem bi morali po njegovih besedah o razveljavitvi arbitražnega sporazuma odločiti v saboru ob soglasju predsednice države Kolinde Grabar-Kitarović, premierja Zorana Milanovića in šefa opozicije Tomislava Karamarka.

Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ je medtem danes od vlade, sabora in predsednice države zahtevala, naj nemudoma in brezpogojno razveljavijo arbitražni sporazum. "Posegi slovenske strani so pripeljali do tega, da arbitražno sodišče ne more več sprejeti objektivne in pravno veljavne odločitve," so izpostavili v sporočilu za javnost.

Od premierja Milanovića so zahtevali, da se nujno sreča s predsedniki parlamentarnih strank, da bi uskladili bodoče skupne dejavnosti za dosego soglasja o zaščiti nacionalnih interesov.

Predsednik HDZ Karamarko je že v sredo izjavil, da je treba ohraniti hrvaško ozemlje, ki ga nekateri nameravajo odvzeti s prevarami.

Potem ko naj bi danes svoja odstopa ponudila Sekolec in Drenikova, je nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor na Twitterju zapisala, da sta na ta način potrdila "nečastne posle".
"Sodišče nima kredibilnosti. Sporazum ne obstaja več," je tvitnila Kosorjeva, ki je skupaj z njenim takratnim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem novembra 2009 v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum.

Pusićeva: Možno tudi, da Hrvaška zapusti arbitražni postopek

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je medtem danes dejala, da v Zagrebu potekajo posvetovanja hrvaške diplomacije in hrvaških pravnikov tudi o možnosti, da bi Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma, če se bo pokazalo, da je arbitražni postopek skrajno kompromitiran. Napovedala je, da bodo danes o vsem obvestili tudi Evropsko komisijo.

Vpliv na širšo regijo

Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk je danes  ocenil, da bodo posledice zapletov glede arbitražnega sodišča za odnose med Slovenijo in Hrvaško neprimerno hujše, kot je ta hip možno dojeti. Posledice bodo tudi za celotno balkansko soseščino, je dejal in ocenil, da državi od srede nista več zgled dobrososedskih odnosov.

"Hrvaška je ob spoznanju, da bo sodba zanjo neugodna, uporabila skrajne možnosti, izdelke tajnih služb ter prisluhe zaveznikom in mednarodnemu sodišču, z namenom, da razvrednoti delo sodišča in končno sodbo," je dejal Volk.

"Bojim se, da je Hrvaška prestopila Rubikon in se dokončno odrekla sodišču in sodbi. Če Hrvaška ne želi sprejeti sodbe, je v to ne more nihče prisiliti. Je pa res, da tudi Slovenije nihče ne more prisiliti, da s Hrvaško doseže še en dogovor o meji, ker ni garancij, da ji tudi ta ne bi ustrezal," meni slovenski diplomat.

"Če smo bili Slovenci in Hrvati doslej svetal vzor vsem drugim, kako doseči kompromis in skleniti dogovor, smo od včeraj negativen zgled dveh sosed, ki sta reševanje spora o meji vrnili praktično na izhodiščno točko. Vse to po tistem, ko je Hrvaška že leta 2001 zavrnila dogovor Drnovšek-Račan," je ocenil.

Spomnil je, da je bil leta 2010 v Sloveniji referendum, na katerem so Slovenci podprli doseženi arbitražni sporazum ob tesnem izidu. "Če bi tisti referendum padel, Hrvaške danes ne bi bilo v EU. Ironija usode je, da je zdaj Hrvaška za nazaj ovrgla tudi to izpričano podporo hrvaški poti v EU, ki jo je slovenski narod simbolično izrekel in potrdil na tem referendumu," je dejal.

Na vprašanje o morebitni vlogi obveščevalnih služb več držav pri razkrivanju spornega pogovora med sodnikom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, je dejal, da "zavedanje, da smo kot država in posamezniki izpostavljeni delovanju tajnih služb sosednje države, pomeni izgubo zaupanja, ki smo ga mukotrpno gradili zadnja leta".

Kot je dejal, je delo vseh obveščevalnih služb pogosto tudi umazano, "delo obveščevalnih služb na Balkanu pa še posebej". "To je okolje, v katerem se Slovenci nikoli nismo dobro znašli, in tudi te dni je očitno, da tem maniram preprosto nismo kos. Nismo pa naivni in seveda ne verjamemo, da je naključje, če prisluhe tajnih služb zjutraj ob isti uri hkrati objavita srbski tabloid Kurir in hrvaški Večernji list, ki sta oba v rokah istega lastnika," je izpostavil.

Kot pravi, si ni treba delati utvar o tem, da bo pravna plat problema znova postala politično vprašanje. "V mednarodnem pravu je vse politika in tako, kot je sodnik Sekolec, ki je danes ravnal prav in odstopil, zastopal interese Slovenije, hrvaški sodnik Budimir Vukas najbrž zastopa interese Hrvaške," je dejal.

Kot je dodal, Slovenija ni edina soseda, ki ima s Hrvaško ta hip težave v odnosih, je pa edina, ki je z njo že dvakrat dosegla dogovor o meji, in se Ljubljani težko očita, da se ne trudi ali da ni sposobna sklepanja kompromisov.

Na koncu je spomnil še, da na Hrvaškem vsako leto letuje 1,2 milijona Slovencev, blagovna menjava pa presega tri milijarde evrov, kar je več kot menjava s celotnim preostankom Balkana.

"Uspelo nam je, da smo ljudi, zlasti tiste ob meji, prenehali gnjaviti z mejnimi vprašanji, posvetili pa smo se njihovim življenjskim težavam. Ob Sotli, Kolpi in Muri smo gradili nove mostove in z njimi zaupanje, imeli smo dobro voljo in svetlo prihodnost. Zdaj je vse to padlo v vodo in nisem optimist, da bo vse to lahko hitro povrnjeno," je še dejal.

Pojasnil je, da je vse zaradi tega, ker Hrvaška ne želi sprejeti, da bi Sloveniji tudi formalno pripadlo tisto, "kar imamo Slovenci kot narod že stoletja, kot država že od prvega dne nastanka in imamo tudi danes, to pa je stik z odprtim morjem".

Türk: Arbitražni sporazum ostaja

Bivši predsednik republike Danilo Türk je v odzivu na dogajanje glede arbitražnega sporazuma in objavljenih prisluhov izpostavil, da vse to dogajanje "ne vpliva na veljavnost arbitražnega sporazuma, ki je v polni meri veljaven in edini okvir za rešitev vprašanj meja med Hrvaško in Slovenijo".

Svetuje pa mirno razpravo. "Za situacije, kakršno imamo sedaj, obstajajo rešitve v splošno veljavnih pravilih, po katerih deluje arbitraža. Odločitve pripadajo arbitrom in arbitraži," je v pisnem odzivu še zapisal bivši predsednik.

Mednarodni pravnik Türk je bil sicer predsednik republike od decembra 2007 do decembra 2012, torej tudi v času oblikovanja arbitražnega sodišča.