Kordež bo izpeljal svoje načrte

Vlada na čelu s premierjem Janezom Janšo je uresničila napoved obračuna s slovenskimi menedžerji. Od državnega zbora zahteva, da po hitrem postopku potrdi spremembe zakonov o prevzemih in bančništvu.

Kordež: Prevzem bomo izpeljali kljub noveli zakona o prevzemih

Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež računa, da bo konzorcij petih lastnikov Merkurja prevzem družbe kljub prenovljeni zakonodaji izpeljal tako, kot si ga je zastavil.

"Prevzem je namreč popolnoma v skladu z zakonodajo in standardi, ki veljajo povsod v svetu," je poudaril Kordež in dodal, da ne vidi razlogov, zakaj prevzema ne bi smeli realizirati. Sicer pa Kordež meni, da bodo, če bo šlo tako naprej, slovenska podjetja lahko kupovali privilegirani tujci, medtem ko je po njegovem mnenju ključno, da je v državi čim več podjetij s sedežem v Sloveniji.

Medtem ko državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Tomaž Jeršič v sredo na novinarski konferenci po seji vlade spremembe zakonov ni povezoval s kakšnim posameznim prevzemom, pa v zadnjem času v javnosti odmeva prav menedžerski prevzem Merkurja, za katerega bo prevzemnik najel kredite. Prevzemno ponudbo je 2. novembra objavil konzorcij petih lastnikov Merkurja - družbe Merfin (ta ima največji delež Merkurja), Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba -, za delnico pa ponudil 405 evrov. Ponudba se izteče v soboto ob 12. uri.

Prevzemna ponudba se nanaša na 282.152 Merkurjevih delnic, medtem ko imajo prevzemniki preostalih 1.030.433 delnic oz. 78,50-odstotni lastniški delež že v lasti.

Boj z menedžerji

Vlada je namreč sprejela predlog novele zakona o prevzemih, ki v postopku dajanja prevzemne ponudbe prepoveduje zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije. Vlada želi z novelo preprečiti prevzeme, ki vodijo v izčrpavanje ciljnih družb in slabšajo njihovo konkurenčnost. Z enakim ciljem je vlada dopolnila tudi zakon o bančništvu, po katerem za zavarovanje kredita ne bo več mogoče uporabljati delnic ciljne družbe.

Novela zakona predvideva, da agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzemno ponudbo, če ji prevzemnik dokaže, da plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ponudba, ni zavarovano z zastavo teh vrednostnih papirjev.

Slovenski menedžerji so doslej delovali tako, da so prevzem izvedli z najemom posojila z zastavo delnic ciljne družbe. Če bo državni zbor potrdil spremembe zakonov o bančništvu in prevzemih, bodo prevzeme najverjetneje lahko izvajale le kapitalsko močne družbe. Tako bi se v slovenskem prostoru pojavil vdor močnega tujega kapitala, ki mu domači kapital ne bi mogel oziroma bi zelo težko konkuriral.

Šircelj o zakonu o bančništvu

Skupaj z zakonom o prevzemih pa se dopolnjuje tudi zakon o bančništvu, katerega cilj je zdaj veljavne določbe zakona dopolniti na način, da bo za posojilojemalce v določenim primerih oteženo pridobivanje kreditov pri slovenskih bankah.

"To pomeni, da banke zastavo delnic ciljne družbe ne bodo mogle upoštevati kot ustrezno zavarovanje kredita in bodo morale zaradi tega zagotoviti še druga zavarovanja," je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj.

Oba zakonska predloga, ki ju bo vlada v državni zbor poslala v obravnavo po skrajšanem postopku, po besedah Širclja zagotavljata večjo stabilnost finančnega sistema.

"Na dolgi rok se zagotavlja, da se s takšnimi krediti ne zmanjšuje konkurenčnost gospodarskih družb in da se prihodnji dobički usmerjajo v razvoj, ne pa v poplačilo kreditov," je poudaril Šircelj.

Lahovnik: Politični šov

Predsednik poslanske skupine Zares Matej Lahovnik opozarja, da gre zgolj za politični šov, saj bo zastava denimo mogoča pri tujih bankah. Tudi drugih načinov, kako doseči isti učinek doma, je nešteto. Denimo z zastavo obveznic. Vlada vseeno vztraja, da bo ukrep učinkovit.

"Ocenjujem, da ta zakonski predlog ima precej pomankljivosti in lukenj. Še vedno so mogoči ptrevzemi, denimo z zastavitvijo sredstev podjetja, z izdajo obveznic ali preko povezanih oseb. Večina prevzemov v Sloveniji poteka na ta način. Menim, da je zakom prepozen, saj je večina menedžerskih nakupov že izvedenih," je za POP TV dejal Lahovnik.

Janša je v intervjuju za tednik Mag dejal, da je prodaja Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško bila napaka. Odgovornost za omenjeno napako je pripisal sebi. Meni pa, da del krivde nosita tudi Kad, s takratno predsednico nadzornega sveta Andrijano Starina Kosem, in Sod.

Ljubljanski župan Zoran Janković meni, da je Janša preveč zaupal ljudem, ki so ga "prinesli naokoli". Meni, da je po dveh letih na dan prišla resnica glede prodaje Mercatorja. Po besedah Jankovića je bila glavna akterka v prodaji Mercatorja takratna državna sekretarka Starina Kosmova, "ki ga je potem izdala".