Konec študentskega dela?

V primeru sprejetja novele zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki jo bo DZ obravnaval prihodnji teden, se bo del študentskega organiziranja, ki zajema obštudijske dejavnosti študentov, močno spremenil, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Študentske organizacije Slovenije Univerze v Ljubljani Borut Kozan. Obenem je dodal, da gre za napad na študentsko organiziranje ter morebitno preglasno izražanje mnenj na Črni sredi in demonstracijah.

Finance študentskega organiziranja po Kozanovih besedah iz leta v leto usihajo, z novim predlogom pa se bodo prihodki iz tega naslova zmanjšali še za 30 odstotkov. ŠOU v Ljubljani nima drugih notranjih virov, zato bo primorana ukinjati nekatere svoje dejavnosti, je še dodal Kozan.

Direktor Študentske založbe Igor Brlek pa je poudaril, da: "Če bo zakon sprejet v takšni obliki, kot ga je enostransko predlagala koalicija, bo marsikateri od teh zavodov primoran zapreti svoja vrata," je dejal Brlek in dodal, da "študentska organizacija ni samo politika. Je civilna družba".

Odgovor ministrstva za delo na kritike Študentske organizacije

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poudarja, da je ključni cilj zakona zagotoviti večje število štipendij ter preprečiti zlorabe in neupravičeno bogatenje na račun študentskega dela.

Ministrstvo je predlagalo ustanovitev štipendijskega sklada, v katerega naj bi se poleg sredstev iz koncesijskih dajatev in proračuna stekala tudi sredstva delodajalcev in predvidoma tudi sredstva iz Evropskega kohezijskega sklada. "Ocenjujemo, da bi se lahko število štipendij povečalo za 15.000. Ministrstvo s tem sledi tudi prizadevanjem predstavnikov študentske organizacije, ki so se vseskozi zavzemali za povečanje števila štipendij. Obenem pa bi se sredstva, ki jih s svojim delom ustvarijo študenti, njim tudi
vrnila."

Na ministrstvu še navajajo, da so študenti in dijaki v letu 2004 z delom prek študentskih servisov zaslužili skoraj 82 milijard tolarjev, od tega so študentski servisi za svoje delovanje dobili 4,4 milijarde, Študentska organizacija Slovenije pa 3,7 milijarde tolarjev.

Mnenje predstavnikov študentskih servisov o predlaganem zakonu

Predstavniki študentskih servisov opozarjajo, da bodo ob uveljavitvi napovedanih sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti študentski servisi prisiljeni prekiniti plačevanje nezgodnega zavarovanja za študente, ukinjati regionalne poslovalnice in prenehati z zalaganjem zaslužkov študentov, so sporočili iz Modrega študentskega servisa Ljubljana.

Opozarjajo, da je odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide sprejel amandmaje, ki močno posegajo v delovanje agencij za posredovanje začasnih in občasnih del - študentskih servisov.

Študentski servisi se s predlaganimi spremembami ne strinjajo, saj s predlaganimi priznanimi stroški ne bodo več mogli posredovati študentskega dela na enako kakovostni ravni kot zdaj. Ena od posledic tega ukrepa bo prekinitev plačevanja nezgodnega zavarovanja za študente, ki delajo preko servisov, s tem pa se bo zmanjšala varnost študentov oz. varnost pri delu.

Zaradi nižjih priznanih stroškov bodo študentski servisi morali ukinjati regionalne poslovalnice, kar bo vodilo v večjo centralizacijo storitve. Opozarjajo, da bodo pri predlaganih priznanih stroških primorani odpuščati zaposlene.