Parlamentarna komisija za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb nima mandata oziroma pristojnosti ugotavljati, ali je bilo z objavo zaupnih dokumentov storjeno kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti. Tako je po današnji nujni seji, ki jo je zaradi domnevne kršitve zakona o tajnih podatkih v zvezi z javno objavo dokumentov o t.i. zadevi Depala vas zahtevala skupina šestih poslancev, poudaril predsednik komisije Jožef Jerovšek (SDS). Seja, ki je potekala za zaprtimi vrati, pa je po Jerovškovih besedah pokazala, da "vseh razsežnosti afere Depala vas slovenska javnost očitno še ne pozna". Komisija je namreč opravila razgovor z notranjim ministrom Radom Bohincem in namestnikom direktorja policije Andrejem Anžičem - pokazalo se je, da so se pojavili še nekateri dokumenti o omenjeni aferi.
Kot je pojasnil Jerovšek, gre za 233 dokumentov iz "zadeve" Depala vas, ki so arhiviranih v Gotenici v uradnem arhivu, obstaja pa še 77 dokumentov, ki so bili najdeni leta 2000 ob nastopu ministra Petra Jambreka in so zdaj na kriminalistični policiji. Naknadno pa se je našlo še 71 dokumentov, ki so prav tako na kriminalistični policiji. Komisija, ki je sejo prekinila, bo te dokumente po Jerovškovih napovedih pregledala še danes.
Sicer pa so člani komisije sklenili, da naj bi od notranjega ministrstva oziroma policije dobili pisni odgovor, ali je bila z vsemi dokumenti seznanjena katera od predhodnih nadzornih komisij (tako parlamentarnih kot vladnih). Komisija bo zahtevala tudi odgovor, ali je bil z vsemi temi dokumenti seznanjen takratni predsednik vlade Janez Drnovšek; notranje ministrstvo oziroma kriminalistična služba, varnostno-obveščevalna služba ministrstva za obrambo in slovenska obveščevalno-varnostna agencija pri notranjem ministrstvu pa naj pripravijo spisek in pregled vseh uporabljenih posebnih metod in sredstev v zadevi Depala vas.
Komisija bo počakala na odgovore na ta vprašanja, potem pa na sejo povabila še koga, ki bo lahko razjasnil, zakaj se npr. ti dokumenti niso prej predstavili, kakšen je bil namen, da niso bili uradno predani med ministri, je dejal Jerovšek. "Zadeva, ki se je odprla danes po desetih letih, je na žalost izredno široka," je dejal Jerovšek.
Komisija je danes za zaprtimi vrati po Jerovškovih besedah ugotovila, da so za ugotavljanje storitve kaznivega dejanja pristojni drugi organi. Je pa komisija pristojna za ugotavljanje prekoračitev pooblastil tudi v zvezi s tajnimi podatki.
Janša bi se soočil z Bizjakom
Sicer pa so člani komisije danes kar nekaj pozornosti namenili vprašanju, ali sejo zapreti za javnost ali ne. Vladni poslanci so s pomočjo Jelinčiča izglasovali zaprtje seje, je še med njenim potekom dejal Janez Janša, ki je bil uradno vabljen na sejo, a jo je moral po tem sklepu zapustiti. Zaprtje seje za javnost je po njegovih besedah absurd, saj je govora o dokumentih, ki so bili objavljeni tako na spletnih straneh kot v nekaterih knjigah. Že sam začetek seje pa po njegovem nakazuje, da imajo vladni poslanci politično nalogo obsoditi nekoga, zakaj so dokumenti, ki kažejo na zlorabo zakona, prišli v javnost.
Novinarjem je ponovno pojasnil svoje videnje dogajanj, povezanih z omenjeno afero. Janšo bi, kot je dejal, zelo zanimalo soočenje s takratnim notranjim ministrom Ivanom Bizjakom, ker nikoli ni bilo jasno, ali so se stvari dogajale z njegovo vednostjo ali pa tudi za njegovim hrbtom. Iz tega, kar je bilo slišati v zadnjih dneh, kaže, da je Bizjak tudi formalno podpisoval nezakonite dokumente. Ključno po njegovem pa je, da je iz dokumentacije povsem jasno razvidno, da obtožbe, ki so bile napisane v dokumentu iz decembra 1993, po katerem naj bi obrambno ministrstvo pripravljalo državni udar, temeljijo na ponarejenih dokumentih. Njihov avtor pa je bil takratni policijski sodelavec Milan Smolnikar, kar je, tako Janša, potrjeno z grafološko ekspertizo.
Bizjak zapustil sejo
Na sejo je bil uradno vabljen tudi pravosodni minister Ivan Bizjak, v času afere Depala vas notranji minister, a jo je kmalu zapustil. Poudaril je, da je bil povabljen kot minister za pravosodje in da ne vidi nobene zakonske podlage, da bi sodeloval kot nekdanji notranji minister. Na vprašanje, kako komentira izjave Janše, da naj bi policija takrat pripravljala državni udar, pa je odgovoril, da se mu takšna ocena zdi smešna, zanjo pa ne vidi nobenih podlag. "Šlo je za opravljanje tistih nalog, ki jih je policija imela po zakonu," je dejal Bizjak. Kaj pa obratno - ali je bil kot notranji minister seznanjen, da naj bi vojska in obrambno ministrstvo pripravljala državni udar, kar naj bi bila podlaga za ukrepanje policije? Bizjak je odgovoril, da sam ni razmer nikoli ocenjeval v smeri, da bi šlo za nevarnost državnega udara.
Prvopodpisani pod zahtevo za sklic nujne seje Zmago Jelinčič (SNS) pa je po končani seji dejal, da objavljanje strogo zaupnih dokumentov na spletnih straneh kaže na neresnost države. "Dejstvo je, da se kaj takega ne sme dogajati. Treba je odkriti, kako so prišli ti dokumenti tja, kaj je z njimi, ali so avtentični ali ne ter kaj stoji za vso zadevo." Jelinčič je sicer prepričan, da je bilo z objavo dokumentov storjeno kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti.
