Komarjev spet ogromno, v Sloveniji brez zatiranja

Poletje ni le čas dopustov, ampak tudi komarjev. Gre za nadležne žuželke, ki s svojim brenčanjem motijo nočni mir ter poskrbijo, da je naše telo polno srbečih ugrizov. Komarji pa niso le nadležni, ampak lahko prenašajo tudi različne bolezni. Kot opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), gre za vrsto bolezni, a kar se tiče nalezljivih bolezni, domači navadni komarji prenašajo virus Zahodnega Nila, drugih bolezni, ki bi jih prenašali, v Sloveniji zaenkrat ni. V zadnjih letih se je pri nas sicer razširil tujerodni tigrasti komar, ki omenjenega virusa ne prenaša, lahko pa prenaša nekatere druge tropske bolezni, a prenosa teh v Sloveniji zaenkrat niso zabeležili.

Pred ugrizi komarjev se sicer lahko zaščitimo na različne načine, eden najbolj razširjenih je uporaba repelentov, ki pa jih moramo uporabljati po navodilu proizvajalca. Pomembno je, da repelente nanašamo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa ne na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Nanesemo jih po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Večino repelentov lahko sicer varno uporabljajo tudi otroci, starejši od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere. 

V svojem okolju lahko za preprečevanja širjenja komarjev poskrbimo tako, da odstranjujemo stoječo vodo in s tem zmanjšamo možnosti za njihovo razmnoževanje. "Izpraznimo ali zaprimo posode za zalivanje, izpraznimo podstavke za rože, odstranimo vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirajmo. Iz svojega zunanjega okolja odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, npr. vedra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače …. Mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (npr. večje luže), se izogibajmo. Pravilno odlagajmo odpadke (tako, da se v njih ne nabira voda), redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine," svetujejo na NIJZ.

Sicer pa je dobro, da se zlasti v času največje aktivnosti komarjev, večinoma zjutraj in pozno popoldan oziroma zvečer, izogibamo zadrževanju na prostem. Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi. Je pa komarjev iz leta v leto več, zato se marsikdo sprašuje, zakaj komarjev ne zatiramo. Na NIJZ odgovarjajo, da v Sloveniji trenutno ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabil za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oziroma na prostem. "Uporaba insekticidov, dokler so komarji le nadležni in se zaradi njih ne pojavi izbruh bolezni pri ljudeh ali živalih, strokovno ni upravičena. V primeru izredne situacije, kot je izbruh bolezni, pa ima država zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni," pojasnjujejo. 

Kot sicer dodajajo,  so v primeru izpostavljenosti insekticidnemu proizvodu možna tveganja za zdravje, ki so odvisna od ravni izpostavljenosti ter od določenega proizvoda. "Proizvod z insekticidno snovjo, ki se za zatiranje odraslih komarjev v nekaterih državah pogosto uporablja (deltametrin), bi npr. ob krajši izpostavljenosti lahko povzročil draženje kože in dihal (npr. poslabšanje astme), mravljinčenje, srbenje, pekoč občutek na koži, odrevenelost, glavobol in omotico, v primeru nesreče in posledične izpostavljenosti zelo velikim odmerkom pa tudi hude okvare živčevja in zastoj dihanja."

Kot še poudarjajo, prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število. "Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oz. na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele idr.)," pojasnjujejo in dodajajo, da sicer obstajajo larvicidi, ki delujejo na ličinke komarjev, a v Sloveniji trenutno še ni uradno registriranega larvicida, potekajo pa postopki registracije.