Koaliciji vendarle ni uspelo ukiniti dodatka za delovno aktivnost

Državni zbor je moral novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero je želelo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ukiniti dodatek za delovno aktivnost, obravnavati znova, potem ko je državni svet v začetku novembra nanj izglasoval veto.

'To je nesprejemljivo'

Prvič so v DZ za novelo glasovali poslanci LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. V SDS so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi. Proti so bili v SD in Levici, poslanci SAB pa so glasovali različno.

Do današnjega vnovičnega glasovanja so svoje mnenje nekoliko spremenili v NSi in enotno glasovali za novelo, medtem ko so se v SDS glasovanja znova vzdržali.

Tadeja Šuštar (NSi) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedala, da bodo novelo podprli, ker število prejemnikov socialnih transferjev narašča in to kljub temu, da v državi ni več gospodarske krize in da mnoga podjetja ne najdejo delavcev. "To je nesprejemljivo," je dejala.

V SMC, DeSUS in SNS si niso premislili

V LMŠ v predstavitvi stališča poslanske skupine niso razkrili, kako bodo glasovali, a so nato na samem glasovanju novelo podprli. V SAB so enako kot prvič glasovali različno, nekateri njihovi poslanci pa so se glasovanja tudi vzdržali. Poslanec SAB Vojko Starović je v razpravi o noveli dejal, da podpirajo tako prizadevanja vlade, da uvede enostavnejši in preglednejši sistem socialnih transferjev, kot tudi razumejo tiste, ki pomoč dejansko potrebujejo.

V SMC, DeSUS in SNS so v razpravi povedali, da stališča niso spremenili in da bodo novelo tudi v drugo podprli, kar so tudi naredili. "Sprašujemo se namreč, ali je pot, s katero želi država ob zagotavljanju osnovne ravni socialne varnosti ljudi spodbujati k aktivnemu vključevanju na trg dela, res tako napačna," je odločitev SMC pojasnila Janja Sluga.

V DeSUS po besedah Jurija Lepa novelo podpirajo, ker zagovarjajo stališče, da se mora vsako delo izplačati. V SNS pa so po besedah Janija Ivanuše prepričani, da morajo biti socialni transferji namenjeni osnovnemu preživetju, ne pa da jih nekateri dojemajo kot neke vrste univerzalni temeljni dohodek.

'Ukinitev dodatka bi potisnila v še večjo revščino'

Podobno kot že ob prvem glasovanju v DZ, so se proti noveli ostro izrekli v Levici in SD. "Danes imate priložnost, da 24.000 socialno ogroženim članom naše skupnosti ne vzamete do 205 evrov pomoči, kot to od vas pričakuje vlada," je poslance pozval Miha Kordiš in bil pri pozivu očitno uspešen. Opozoril je, da bi ukinitev dodatka le še povečala revščino tistih, ki so že zdaj revni.

Marko Koprivc (SD) pa je spomnil, da dodatek večinoma prejemajo tisti, ki so zaposleni, a ne zaslužijo dovolj za normalno preživetje. "Ukinitev dodatka bi zanje pomenila poslabšanje socialnega položaja in jih potisnila v še večjo revščino," je opozoril.

Še pred četrtkovo obravnavo novele v DZ so se sicer pred poslopjem hrama demokracije zbrali predstavniki nevladnih organizacij in opozorili na stisko, v kateri bi se znašli nekateri, če bi jim ukinili dodatek. V ta namen sta Inštitut 8. marec in Sindikat Mladi plus tudi predstavila konkretne zgodbe ljudi, ki bi jih ukinitev dodatka najbolj prizadela.