Poslanke in poslanci koalicije so na izrednem zasedanju DZ zavrnili očitke opozicije o "veliki povezanosti med nosilci javnih in političnih funkcij v izvršilni oblasti ter upravami in nadzornimi sveti podjetij v večinski državni lasti ter privatnimi podjetji v lasti ali upravljanju članov in simpatizerjev vladnih strank". Predstavniki treh koalicijskih strank LDS, ZLSD in DeSUS in vlade namreč menijo, da opozicija ni predstavila nobenih dokazov ali podatkov, s katerimi bi utemeljili domnevno korupcijo v vrhu slovenske politike, zato predloženo gradivo zavračajo kot neutemeljeno in celo zlonamerno.
V nasprotju z ugotovitvami vladne koalicije pa je Janez Janša (SDS), kot prvopodpisani pod zahtevo skupine poslancev za sklic izrednega zasedanja, v uvodnem nastopu podaril, da opozicija razpolaga z dokazi o priviligiranju nekaterih podjetjih, ki jih obvladuje zlasti vladna LDS, ter korupciji in klientelizmu. Imamo kar nekaj "fasciklov dokazov", je zatrdil Janša, vendar pa jih v minutah, ki so jim bile odmerjene, ne more našteti. Prvak opozicijskih Slovenskih demokratov tako v svojem nastopu vsebinsko teh dokazov in gradiva ni predstavil, obregnil pa se je tako ob po njegovem mnenju sporno ravnanje vodstva državnega zbora, ki se je odločilo za omejevanje poslanskih razprav, kot tudi slovenske nacionalne televizije, ki ne prenaša zasedanja.
Če bi bile opozicijske navedbe dejansko neutemeljene, se vladna koalicija ne bi bala soočenja argumentov, je opozoril Janša, ki je vladni koaliciji očital, da so predlagateljem izredne seje popolnoma onemogočili argumentacijo, kar je samo nazoren prikaz tega, da problem korupcije in klientelizma v vladnih vrstah obstaja. Na problem prepletenosti političnih in poslovnih funkcij v Sloveniji kažejo, tako Janša, tudi podatki iz najnovejše mednarodne raziskave, narejene v Švici. Janša je prav tako polemiziral odločitev nacionalne televizije, ki neposredno ne prenaša izrednega zasedanja. Za Janšo, kot je dejal, "ni čudno, da se je to zgodilo, kajti to televizijo vodi eden od sponzorirancev Telekoma, gospod Kocijančič".
V nadaljevanju je v imenu vlade nastopil minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, ki je še enkrat ponovil, da gradivo za sejo ne prinaša nobenih resnih dejstev, ki bi nakazovala na korupcijo, pranje denarja in klientelizem, temveč gre le za namigovanja, podtikanja in intepretacijo nekaterih povsem običajnih poslovnih dogodkov in vladnih ukrepov. Po Gantarjevem mnenju gre torej zgolj za navedbe v službi aferaštva in negativne predvolilne kampanje omenjenih opozicijskih strank.
Minister Gantar je tudi spomnil, da so predstavniki Telekoma, Mobitela in Pošte Slovenija, na katere letijo očitki, že zavrnili vse "zlonamerne navedbe". Ob tem je tudi opozoril, da se predlagatelji izredne seje sklicujejo v gradivu za sejo na pismo direktorja Digitela vladnemu uradu za preprečevanje korupcije in ga navajajo kot dokaz za korupcijo pri podeljevanju frekvenc; ta dokument pa bi lahko bil pridobljen na proripraven način. Direktor Digitela Franc Čimžar je namreč predsednika državnega zbora Boruta Pahorja še pred današnjo sejo pozval, naj prepreči kakršnokoli razmnoževanje in razdeljevanje tega dokumenta.
Matični odbor zavrnil sklepe opozicije
Po koncu razprave naj bi poslanke in poslanci sprejemali tudi sklepe. Matični odbor za notranjo politiko je DZ predlagal naj sprejme dva sklepa, s katerimi bi poslanke in poslanci ugotovili, da predloženo gradivo za sejo ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi kazali na sum korupcije v podjetjih, katerih ustanoviteljica ali večinska lastnica je država. Poleg tega naj bi DZ ugotovil, da gradivo predstavlja nedopustno diskreditacijo uspešnih slovenskih podjetij. Po mnenju koalicijskih poslancev namreč predlagatelji izredne seje v utemeljitev svojih trditev niso predložil dokazov glede navedb o korupciji.
Opozicija pa je nasprotno želela bolj zavezujoče sklepe, ki pa jih je matični odbor zavrnil. Med drugim so želeli, da bi vrhovno državno tožilstvu v roku enega meseca parlamentu poročalo o ugotovitvah v preiskavi domnevne korupcije v razmerju Mobitel - Svema - Ericsson. Poleg tega je opozicija predlagala, da bi urad za preprečevanje pranja denarja med drugim preveril vse finančne transakcije med Telekomom in Mobitelom ter zasebnima podjetjema Svema in Ultra ter nato poročal DZ. Prav tako so opozicijski poslanci zahtevali, da vlada še ta mesec odgovori na vprašanje poslanca Andreja Bajuka (NSi) o državnih pomočeh zagorskemu podjetju Ultra, v katerem je zaposlen tudi vplivni član LDS Gregor Golobič.
Še pred zasedanjem se je sestal kolegij predsednika državnega zbora Boruta Pahorja (ZLSD), ki je razpravljal o protestu treh poslanskih skupin, SDS, NSi in SNS, ki se niso strinjale s časovnim razporedom izrednega zasedanja. Kot so pojasnili opozicijski poslanci, državni zbor na izrednih sejah doslej ni omejeval razprave, tokrat pa je to storil kljub pomembni temi, kot je korupcija. Sicer pa je Tone Anderlič (LDS)ocenil, da želi opozicija z izrednimi sejami blokirati delo državnega zbora ter prikazati, da je država v izrednem stanju. Predstavniki poslanskih skupin tako tudi na kolegiju predsednika DZ niso uspeli doseči skupnega dogovora, saj so ves čas vztrajali vsak na svojem stališču.
Potrjen zakon o dohodnini
Državni zbor je zakon o dohodnini, na katerega je državni svet izglasoval odložilni veto, tokrat sprejel z 49 glasovi za in 24 glasovi proti. Državni svet je uveljavitvi zakona nasprotoval zaradi nestrinjanja z rešitvami glede obdavčitve avtorskih pogodb, sistema olajšav za otroke, ureditve vprašanj, ki zadevajo invalide in invalidske organizacije, ter obdavčenja dohodkov iz naslova kmetijske in gozdarske dejavnosti.
