Deset glasov razlike je odločilo, da je novi prvak stranke, ki je doslej veljala za "Pahorjevo", Igor Lukšič. Borut Pahor se je po 15 letih poslovil z vrha SD, Igor Lukšič pa je zadovoljen dejal, da so na vidiku spremembe.
Lukšič pa je prevzel vodenje stranke, ki ima pol milijona evrov dolga, kot pa je povedal v oddaji Svet na Kanalu A, za to stanje ni dogovoren, saj je nastalo, preden je bil izvoljen. Prav tako je dejal, da se Pahor ni ukvarjal s financami, temveč sekretar stranke in na njem je, da zdaj zadevo izpelje, tako da reši dolg. Lukšič sicer verjame, da bo uspešen, ob enem pa opozarja, da smo imeli v državi številne volitve, pri čemer nastanejo stroški. Poudaril je, da morajo ljudje vedeti, da delo zanje in za dobro države stane.
Se pa novi prvak SD zaveda, da je zaupanje v slovensko politiko zelo nizko. Kot je dejal v oddaji, se je prav zato odločil, da sam vstopi v aktivno politiko in dvigne kredibilnost. Nizka kredibilnost se kaže tudi na finančnih težavah, je pojasnil.
Glede varčevalnih ukrepov trenutne vlade je Lukšič pojasnil, da bodo imeli večinoma zelo majhen učinek. Meni tudi, da so nepravično razdelili breme, saj ga zdaj nosi le javni sektor, na pa vsi ljudje. Poudaril je, da gre za dolgove, ki jih ima država, čeprav jih ni naredila država, temveč privatni sektor, in jih je zato treba pravično razdeliti.
O Pahorjevi kandidaturi za predsednika države pa je Lukšič dejal, da bodo o tem razpravljali v stranki. Pahor pa je na kongresu stranke dobil skoraj polovično podporo in Lukšič je dejal, da bo treba to upoštevati.
O vlogi stranke v bližnji prihodnosti in odnosu do vlade Janeza Janše je Lukšič dejal, da ne bodo delovali na nivoju, ki ga je ubral SDS, ko je bil v opoziciji. Meni namreč, da je bilo tako ravnanje destruktivno in je prineslo ogromno škode. Ne bodo delovali destruktivno, ne bodo pa tudi pustili stanja, kot je bilo do zdaj. Izpostavil je predvsem nestrinjanje s kadrovskimi zamenjavami, ki so se zgodile v zadnjih mesecih. Kot je dejal, ne smejo pustiti, da bi strokovnjake zamenjali strankarski vojaki. V parlamentu bodo ostro nastopili proti tovrstni kadrovski politiki, je zagotovil in dodal, da bi vlado tudi radi prisilili, da se začne ukvarjati s problemi Slovenije in ne z delitvijo plena, kar počne zdaj.
"Lukšič nakazuje konfliktno politiko izključevanja"
Analitik Matevž Tomšič meni, da je glede na Lukšičeva stališča in napovedi spravne drže socialnih demokratov očitno konec. "Lukšič je jasno nakazal premik v radikalno levico. Nakazuje konfliktno politiko izključevanja, tudi z izjavo, da je levica že v osnovi boljša od desnice. Obeta se odpiranje ideoloških tem in obujanje kulturnega boja," meni Tomšič, ki dvomi, da bo to v prid priljubljenosti stranke.
"Radikalni volivci z nostalgijo po socializmu, bivšem sistemu, že imajo Jankovićevo stranko. Bo pa SD z novo držo, če bo ta res tako radikalna, odbil sredinske volivce. Poleg tega karizma Igorja Lukšiča ni primerljiva s Pahorjevo. Priljubljenost bo stranki skoraj zagotovo močno padla, glede na vse skupaj pa ni mogoče izključiti niti nastanka nove levosredinske stranke," še meni Tomšič.
Bolj kot bo Lukšič radikalen, prej bo Pahor predsednik
Tomšič tudi meni, da je bila Pahorjeva napoved predsedniške kandidature sredi kočevskega kongresa taktično zelo dobra poteza. "Tako je preprečil ponovitev scenarija iz leta 2007, ko je tudi želel kandidirati na predsedniških volitvah, a mu je to preprečila stranka. Zdaj pa jo je postavil pred dejstvo. To, da ni predsednik SD, mu v dani situaciji celo koristi, saj ga breme stranke ne obremenjuje več. Še posebej, če bo stranka postala izjemno radikalna, bi mu namreč prej škodovala kot koristila," meni Tomšič, ki je tudi prepričan, da obstaja precej velika verjetnost, da SD Pahorjeve predsedniške kandidature ne bo podprla. To pa bi dalo Pahorju možnost, da se še bolj profilira kot sredinski politik.
Prve ankete, izdelane, ko Pahor še ni javno potrdil kandidature, sicer pred jesenskimi predsedniškimi volitvami, aktualnega predsednika Danila Türka postavljajo v izjemno prednosti. Drugačno sliko po Pahorjevi napovedi kandidature kaže naša spletna anketa, po kateri bi Pahor v boju za predsednika države prepričljivo zmagal pred aktualnim predsednikom in kandidatom desnice, evropskim poslancem Milanom Zverom.
Napovedna vrednost tako zgodnjih merjenj javnega mnenja je sicer po Tomšičevem mnenju precej majhna. "Takšen primer smo imeli leta 2007, ko je od začetka in vse do prvega kroga vodil Lojze Peterle. Poleg tega lahko Pahor, če se mu skupaj s Türkom uspe uvrstiti v drugi krog, računa na precej več glasov desnosredinskih volivcev."
Lukšič bo šel skrajno levo, Pahor bi lahko ustanovil novo stranko
Tudi Pribac zato meni, da se sredinski prostor prazni. "Prostor, ki ga je želela zasesti Državljanska lista, je ostal nezaseden, ker ne gre za veliko grupacijo, pa tudi DL ni nujno sprejeta kot sredinska stranka. Ta praznina pa je seveda mikavna za marsikoga. Pojavljata se predvsem dva scenarija. Na eni strani je Zoran Janković, ki vladi v marsičem nasprotuje, vendar bi njegova stranka kot največja v državi naravno morala zasesti sredinsko pozicijo. Ta mu tudi sicer ustreza, saj se sklada z njegovimi idejami, ki so zmes leve vrednotne orientacije in podjetništva. Druga možnost, ki je trenutno še fiktivna, pa bi lahko bila stranka, ki bi jo nekega dne ustvaril Borut Pahor, ko bi ugotovil, da mu je prostor, ki mu ga v SD odmerja Lukšič, premajhen. Pahor bi lahko okoli sebe uspešno zbral Slovence, ki podpirajo njegov lik osebe, nezaznamovane s kakšno veliko afero, kar sicer bremeni večino slovenskih političnih akterjev," meni Pribac.
Prepričan pa je tudi, da se naklonjenost levim političnim vrednotam v Sloveniji povečuje. "Težišče političnega prostora se giblje na levo, zato tam morda ne bo prišlo do prevelike gneče med SD in PS. Z zmago socialista na francoskih volitvah morda prihaja tudi do evropskega trenda, kjer prihaja do večjega povpraševanja po levih politikah, predvsem v odnosu do finančnega kapitala kot globalnega vzroka za krizo, v katero smo zapadli," še meni Pribac.
Na predsedniških volitvah se bo Pahor spopadel sam s seboj
Leta 2007 je bil Pahor tisti, ki si je za predsedniškega kandidata zaželel Danila Türka in ga vključil v slovensko politično dogajanje. Tokrat se bo v boj za predsedniško funkcijo podal sam. Po mnenju analitika Pribaca bomo tako priča svojevrstnemu boju, ker se bo Pahor po svoje spopadel kar sam s seboj oziroma s svojo izbiro iz leta 2007.
Pribac sicer meni, da se bo boj v prvem krogu vnel predvsem med Borutom Pahorjem in Milanom Zverom, medtem ko naj bi se Danilo Türk v drugi krog uvrstil brez večjih težav.
"Tukaj bo sicer v prednosti Pahor. Milana Zveza bodo volivci povezali z Janezom Janšo in vlado, ki izvaja nepriljubljene ukrepe, ter kaznovali prav njega. Tudi po primerjavi izkušenj vidimo pomembno razliko, saj Zver razen ministrske doslej ni zasedal pomembnejših državnih funkcij," meni Pribac, ki dodaja, da se bodo ob morebitnem spopadu Türka in Pahorja v drugem krogu pred največjo dilemo znašli volivci SD, Pahor pa lahko računa predvsem na (desno)sredinske glasove.
Levica bo ocenila novo stanje. Brez SD
Na pobudo predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića so se sestale levosredinske stranke. Tokratno delovno srečanje, na katerem naj bi govorili o ustavnih spremembah na področju referenduma, je že tretje po vrsti, doslej pa so se srečanj poleg Pozitivne Slovenije udeleževale še zunajparlamentarne LDS, Zares, Stranka za Trajnostni razvoj – TRS in Demokratična stranka dela.
Tudi po zamenjavi vodstva stranke pa na srečanje niso prišli Socialni demokrati. Lukšič je med drugim povedal, da je bil dosedanji ne preveč tesen odnos s Pozitivno Slovenijo posledica politike stranke, ne mnenja Boruta Pahorja, tudi on pa naj odnosov ne bi nameraval pretirano krepiti.
Janković to, da se SD ne udeležuje tovrstnih delovnih srečanj, ocenjuje kot "njihovo pravico", pri tem pa upa, da bodo v SD z novim vodstvom ugotovili, da gre za "pogovore enakopravnih partnerjev", prav tako, da ni "govora o povezovanju".
Z izvolitvijo novega predsednika SD Janković pričakuje drugačno sodelovanje s to stranko, zamenjavo pa označuje kot samostojno odločitev SD. Z Lukšičem sta sicer dogovorjena, da se sestaneta, ne ve pa še kdaj.
KOMENTARJI (779)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.