Kdo lahko laže in zakaj?

Po slovenski zakonodaji ni mogoče preprečiti lažnivega oglaševanja v okviru referendumske ali volilne kampanje, pravi direktor Urada za komuniciranje Darijan Košir. Medtem v nekaterih državah take načine poznajo, pravi in dodaja, da bi bilo smiselno o njih razmisliti tudi pri nas.

Pojasnjuje, da so se v uradu med pripravami na aktualno referendumsko kampanjo o tem pozanimali tako na državnem pravobranilstvu kot pri Državni volilni komisiji in oglaševalski zbornici.

Težave med kampanjo o malem delu

Kot je navedel Košir, se je v času referendumske kampanje pred referendumom o zakonu o malem delu pojavil oglas, v katerem so nasprotniki zakona navajali, da bodo v primeru sprejetja zakona zaposleni ostali brez malice. Kot pravi, je bila to "eklatantna laž", vendar objave "takega lažnivega oglasa" niso mogli preprečiti, ker zakonodaja takih omejitev ne predvideva.

Na častnem razsodišču oglaševalske zbornice naj bi jim, tako pravi Košir, pojasnili, da oglasov, ki se ukvarjajo s politično propagando, ne obravnavajo. Da pa bi se odzvali, če bi v svojih oglasih lagala vlada.

Ob tem Košir navaja angleški primer, ko je v času kampanje pred referendumom o volilnem zakonu ena od strani kot argument navedla laž, druga stran jo je prijavila volilni komisiji, ta pa je to laž prepovedala uporabljati v nadaljevanju kampanje. Takšna ureditev se Koširju zdi smiselna.

Med kampanjo o pokojninski reformi ni zaznal lažnivih oglasov

Dodaja sicer, da je eno politična debata ali soočenje, v katerem se lahko na morebitne laži neposredno odgovori in se jih zavrne, drugo pa so oglasi z neresnično vsebino. "Razen tega, da javno poveš, da navedba v oglasu ne drži, nimaš tako nobenega sredstva, da bi tako oglaševanje preprečil," ponavlja Košir. Dodaja pa, da v času kampanje pred referendumom o pokojninski reformi lažnivih oglasov ni zaznal.

Kaj pravi oglaševalski kodeks?

V slovenskem oglaševalskem kodeksu, ki je objavljen na spletni strani Slovenske oglaševalske zbornice, je zapisano, da politično oglaševanje ni predmet presoje omenjenega kodeksa. Zapisano je, da kot politično oglaševanje šteje vsako oglaševanje v času volitev, referendumov oziroma njim sorodnih političnih aktivnosti v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.

"Slovenska oglaševalska zbornica ne bo presojala političnega oglaševanja iz prejšnjega odstavka in se bo v primeru zahteve za presojo izrekla za nepristojno. Vseeno pa Slovenska oglaševalska zbornica sprejema temeljna priporočila, ki naj jih upošteva politično oglaševanje. Temeljna priporočila za politično oglaševanje so: politično oglaševanje mora biti skladno z veljavnimi predpisi, in sicer tako po vsebini kot glede na način distribucije oglasov, ter politično oglaševanje mora biti nedvoumno označeno kot oglaševanje, skladno z določili 6. člena tega kodeksa," je še zapisano v kodeksu.

Na laganje vlade bi se odzvali

A pozor! Zbornica poudarja, da je treba razlikovati med oglaševanjem države in njenih institucij ter oglaševanjem političnih strank. Oglaševanje, katerega naročnik so državni organi, je za razliko od oglaševanja, kot je opredeljeno v zgornjem besedilu, predmet presoje po kodeksu.