Če je vlada meseca marca na eni strani predstavila, da so se cene živil pocenile, se potrošniki na drugi strani z njo ne strinjajo. Hrana se je v enem letu konkretno podražila. Kruh za več kot 17 odstotkov, kilogram testenin stane 47 centov več, deset jajc hlevske reje pa kar 72 centov več, kilogram piščančjih filejev pa za kar 1,20 evra več.
Za dobro četrtino so na ceni pridobili siri in skute, skoraj 30 odstotkov krompir in riž, daleč največ pa sladkor, ki se je podražil za več kot polovico. Mnogi trdijo, da je hrana zdaj cenejša v italijanskih trgovinah. Pa je to res? Identičen hruškin sok je pri nas dražji za polovico, testenine več kot 30 centov, olje celo za skoraj 70 odstotkov, za isto tuno Slovenci pri nas plačamo skoraj dva evra več. Pod črto, pri nas je nakup skoraj dvakrat dražji kot pri zahodnih sosedih.
Prav zato je predsednik vlade Robert Golob napovedal, da bo vlada naslednjih šest mesecev spremljala cene hrane po celotni verigi – torej od kmeta do trgovca. Ugotovili so namreč, da cene hrane v Sloveniji ne sledijo cenam v Evropi. Kmetje odločbo pozdravljajo.
"Bo pa lahko mogoče imelo tudi to vpliv in pritisk na to, da bomo končno v verigi kmetje, živilskopredelovalne industrije in trgovine lahko vzpostavili dolgoročne pogodbe in s tem seveda stabilnost cen tako pri kmetu kakor tudi za potrošnike," je pojasnil Roman Žveglič, predsednik kmetijsko gospodarske zbornice.
Toda če na eni strani Slovenci po nakupih hodijo v Italijo, prihajajo pa Madžari k nam. V to jih je prisilila visoka inflacija, samo aprila je bila namreč kar 24-odstotna.
V oddaji 24UR ZVEČER so o trenutnem stanju v trgovinah spregovorili državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo Dejan Židan, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah in Janez Rebec, prvi mož podjetja Pivka perutninarstvo.
Židan je pojasnil, da je za prehransko verigo značilno, da si žogico podajajo različni deležniki. "Kmetje trdijo, da preveč pobere pridelovalna industrija in trgovina, oni trdijo obratno. Te nejasnosti moramo razjasniti, zato uvajamo pregled nad celotno verigo." Kot je zatrdil, je pomembno, da ne gre za to, ali bodo preprečili dvige, temveč ali bomo to kot potrošniki občutili na koncu verige. Vendar je pojasnil, da bo država imela podatke, kakšen del marže si torej posamezen del prehranske verige odreže.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Lahova je dejala, da je ta odredba velik korak naprej in da jo pozdravljajo. Vendar, kot je pojasnila, se je že zdaj pojasnilo veliko vprašanj na segmentu izvajanja metodologije, zato naj bi trgovinska zbornica zaprosila za sestanek na ministrstvu. "Prehranska inflacija je 16-odstotna, povprečje Evropske unije pa je 16,6-odstotno, tako da Slovenija ne izstopa," je dodala.
Tudi Rebec pozdravlja to odredbo, da se uvede nek sistem spremljanja cen, vendar je enako kot Lahova mnenja, da je odredbo treba še metodološko dodelati. "Precej na hitro je bila objavljena, ni bilo usklajevanja med kmetijsko industrijo in trgovci," je dejal.
Židan mu je odvrnil, da se je vlada tega lotila previdno. "Odredba je bila objavljena, prične delovati čez mesec dni, prvo poročanje bo 14. avgusta. Z vsemi deležniki moramo razčistiti, kje vidijo potrebo po spremembi, zato je mesec dni pred veljavo odredba zunaj. To ne bo srečevanje pred javnostjo, želimo vzpostaviti sistem, ki deluje. Kot vlada imamo pravico, da vzpostavimo transparenten sistem spremljanja, kaj se dogaja," je odvrnil.
Lahova je prepričana, da bi morali začeti z vpogledom v poslovne rezultate za leto 2022, kjer je jasno razvidno, da so čisti dobički v trgovini nižji od leta 2021, in to za devet odstotkov. "Vlada bi lahko z vpogledom v bilančne podatke ugotovila, kakšna je situacija pri posameznih delih živilske verige."
"Mi smo šli iz krize v krizo," je dodal Rebec. "Lani je bilo nekaj več dobička, vendar je izredno nizek. Imamo nižji dobiček od obrestnih mer, ki so trenutno na trgu. Dovolj je, da preživimo in da ohranjamo to industrijo, ki je steber neke samooskrbe. Celotna veriga mora zdržati in delati z dobičkom. To je nujen pogoj."
Židan je prepričan, da je sistem dobro nastavljen in verjame v njegovo delovanje. Omenil je ekspertno skupino, ki bo delovala na tem področju. Torej, ko bodo podatki prišli do agencije za kmetijske trge, bo te iste podatke v roke dobila tudi ta ekspertna skupina, kjer bodo predstavniki kmetov, industrije, trgovine in vladnih služb.
Lahova pa ni povsem prepričana o ekspertni skupini. "To o ekspertni skupini, ki naj bi to pregledovala, to ni predmet in vsebina odredbe, to prvič slišim. Potrebno je formirati res ekspertno skupino, ki se s tem profesionalno ukvarja, nikakor ne mi med seboj," je dejala.
KOMENTARJI (489)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.