Kdo bo odločal o meji?

Na Bledu se je sešla mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. V komisiji je sedem strokovnjakov iz vsake države, predsedujoči slovenskega dela je Miha Pogačnik, hrvaškega pa Davorin Rudolf.

Pogačnik je dejal, da je bila razprava o predlogu sporazuma, ki ga je slovenska stran hrvaškim kolegom izročila na prvem sestanku komisije 22. aprila na Reki, podrobna, strokovna in vsebinska, bo pa potrebnih kar še nekaj usklajevanj. Priprava tovrstnih sporazumov namreč "ponavadi poteka dolgo, tudi če je zelo visoka stopnja pristne politične volje, da se pride do sporazuma", in ni mogel povedati, kdaj bodo pripravili končen sporazum ter dodal, da so nekatere države za to potrebovale tudi vrsto let.

Kot je pojasnil, se v okviru sporazuma pogovarjajo o forumu, vsebinskih pravilih in opredelitvi predmeta spora. Slovenija je v predlogu sporazuma glede foruma kot možnosti predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu.

Rudolf je ponovil, da je za Hrvaško najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče, pred katerim je 50 držav reševalo svoje mejne spore in ima velike izkušnje, je pa tudi glavni sodni organ Združenih narodov. Dodal je, da "to ne izključuje nadaljnje razprave in dogovarjanja, da bi našli najboljšo inštitucijo".

Pogačnik je poudaril, da ceni to sodišče, ki je "resen kandidat glede na svoj ugled", da pa je vprašanje, če pomeni optimalno izbiro, zato si je Slovenija izbrala več možnosti, ki jih sedaj preučujejo s hrvaškimi kolegi. Kot je poudaril, vnaprej ni mogoče napovedati, katero telo je a priori bolj primerno, ampak bo treba počakati, da se bo komisija dokončno uskladila "ne samo o identiteti ampak tudi o personalni sestavi teles ali njihovih podteles".

Glede predmeta spora sta se strinjala, da gre za sporne točke na kopenski meji in mejo na morju. Strani sta na srečanju predstavili svoje poglede zlasti glede meje na morju. Glede kopenske meje pa je naloga podkomisije, da identificira, kje se začnejo in kje se končajo t.i. sporni odseki, ki bodo šli v presojo tretjemu. Ta del, ki je pretežno strokovno-tehnične narave, se še usklajuje.

Spor obstaja

Glede stališča Zavoda 25. junij, da ne sme nihče dajati v mednarodno presojo ozemlja, ki je nesporno slovensko, pa je Pogačnik dejal, da gre za trditev, ki nima realne osnove v mednarodnem pravu, saj je jasno, da so nekateri odseki državne meje sporni. "Težko je trditi, da je nekaj nesporno, ker je obstoj mednarodnega spora dejansko vprašanje," je dejal, dodal pa, da je vsekakor prav, da se opozarja tudi na eventualne vidike in potrebno pazljivost pri teh vprašanjih. V omenjenem stališču zavoda zato ne vidi realne ovire za sklenitev sporazuma, saj, kot je dodal, "kako pa boste dali spor pred tretjega, če ne priznavate, da je nekaj sporno".

Na prihodnjem sestanku bo Hrvaška predložila svoj predlog sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. Srečanje komisije bo v Umagu, je povedal Rudolf, ob tem pa menil, da ga pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji ne bo. Pogačnik na to ni jasno odgovoril. Dejal je le, da se bodo zanesljivo znova dobili jeseni, "ko bosta obe delegaciji zelo natančno preučili v domačih krogih, kaj je druga stran povedala, kakšni so poudarki, vprašanja". Poudaril je, da delo ne poteka samo na sestankih, ampak tekoče v obeh državah.

Slovenija v svojih izhodiščih vztraja, da se mora pri presojanju o meji upoštevati stanje na dan 25. junija 1991, da se mora presojati o celotni meji oz. o vseh spornih točkah tako na kopnem kot morju. V primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu pa bi to moralo presojati po načelu ex aequo et bono oziroma načelu zunanje pravičnosti, ki pomeni upoštevanje katerokoli okoliščine, tudi če ni zapisana v veljavnem pravu, ki bi lahko prispevala k boljši in pravičnejši rešitvi, zlasti zgodovinskih dejstev.