Kdo bo nosil posledice varčevalnih ukrepov?

Aneks tri, ki ga je vlada sprejela 17. novembra, predvideva ukrepe, s katerimi bi v zdravstveni blagajni letos privarčevali 12,2 milijona evrov. A te rešitve dodatno finančno obremenjujejo zdravstvene zavode, poudarja direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezeg. Posledice teh ukrepov bodo namreč po njegovih besedah nosili izključno izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so do konca septembra pridelali skupaj že 16,6 milijona evrov tekoče izgube. S tekočo izgubo po njegovih besedah poslujeta tudi dve tretjini regijskih bolnišnic.

Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da ukrepi niso enaki predlaganim v rebalansu finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki jih je vlada zavrnila, saj so bili usmerjeni izključno na varčevanje v bolnišnicah.

V združenju sicer opozarjajo predvsem na to, da je sprejemanje ukrepov za nazaj nedopustno ter da bodo z zmanjšanimi sredstvi za dežurne službe (aneks predvideva znižanje za 2,8 milijona evrov) težave pri njeni organizaciji. Da je dežurna služba v manjših zavodih že sedaj problem, je poudaril tudi predsednik upravnega odbora združenja in direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik, ki ocenjuje, da bo zmanjšanje sredstev resno ogrozilo delovanje primarne zdravstvene ravni.

Na ministrstvu za zdravje v zvezi s tem odgovarjajo, da bodo javni zavodi res prejeli manj sredstev, vendar pa še vedno več, kot bi jih po predlogu ZZZS, in tudi več, kot jim jih pripada po pravilniku o službi nujne medicinske pomoči. Organizacija izvajanja dejavnosti je naloga vodstev zavodov, ki morajo dodeljena sredstva uporabiti racionalno, so dodali.

V združenju zdravstvenih zavodov so kritični tudi do zmanjševanja sredstev za terciar, saj to po Mezgovih besedah otežuje izvajanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter uvajanje novih metod. Znižanje sredstev za tehnično administrativni kader pa je po njegovih besedah v nasprotju z aktualnimi razmerami, ko se povečujejo zahteve po posredovanju vse več podatkov, kar zahteva tudi več administrativnega dela.

Kot tudi pojasnjuje Mezeg, so uspeli z doslej omogočenim plačilom do 20 odstotkov preseženega programa dela bistveno znižati čakalne vrste. Z ukrepi v letu 2012, ki to onemogočajo, pa se bo tako trend obrnil in se bodo čakalne vrste podaljšale, je dejal.

Po mnenju ministrstva pa aneks nasprotno prinaša ukrepe, s katerimi bo dostopnost državljanov do zdravstvenih storitev večja ob nižjih sredstvih.

Predsednik odbora združenja za terciarno dejavnost in direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simon Vrhunec pa je ob tem poudaril, da je vizija evropskih držav, da je treba v času recesije v zdravstvo vlagati več. V UKC Ljubljana se, kot je opozoril, že sedaj soočajo s problemom zelo poslabšane likvidnosti. Težave so po njegovih besedah tudi pri investicijski dejavnosti, prav tako pa je na terciarnem nivoju vedno težje slediti razvoju medicine. V UKC Ljubljana so po njegovih besedah letos pričakovali med pet in šest milijoni evrov izgube, ki pa se bo zdaj povečala še za tri milijone.

Poleg tega pa je Vrhunec zatrdil, da bodo še naprej iskali rešitve ter poskušali zniževati stroške dela in cene dobaviteljem. Sicer bi bilo po njegovih besedah več sredstev v zdravstveno blagajno mogoče dobiti z večjim angažmajem pri izterjavi neplačanih prispevkov in s plačevanjem prispevkov od vseh dohodkov (tudi od honorarjev in študentskega dela).

Tudi po mnenju ministrstva je ta predlog utemeljen in nujen, a je zanj treba sprejeti zakonodajno osnovo, kar pa, kot so zapisali, ni več v moči te vlade.