Katedra za novinarstvo poziva k umiku predlogov medijskih zakonov

"Ministrstvo za kulturo je v začetku julija predstavilo predloge novel štirih ključnih medijskih zakonov, ki potrjujejo našo bojazen o oblastnem poseganju v novinarsko in medijsko avtonomijo ter v svobodo izražanja," so zapisali Slavko Splichal, Melita Poler Kovačič, Monika Kalin Golob, Marko Milosavljević, Igor Vobič, Jernej Amon Prodnik, Tina Lengar Verovnik in Nataša Logar s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Predlogi sprememb teh zakonov so po njihovem mnenju neprimerni, škodljivi in nevarni. Zakon o Radioteleviziji Slovenija bi s prerazporeditvijo rtv-prispevka ter izločitvijo dejavnosti oddajnikov in zvez zmanjšal sredstva za javni RTV zavod, ga oslabil ter silil v povečano komercializacijo in širjenje oglasnega prostora, na škodo javnosti, opozarjajo.

"V celoti gledano, zakonski predlogi ne ponujajo rešitev za dileme in težave, s kakršnimi se sicer javne RTV-institucije srečujejo že danes in bodo še večji izziv v prihodnosti," menijo podpisniki poziva.

Zakon o Slovenski tiskovni agenciji bi medtem po navedbah predstavnikov katedre za novinarstvo vzpostavljal neposredni vladni nadzor in moč nad imenovanjem ključnih kadrov v tej osrednji informativni agenciji v državi, prek tega pa zmanjšal njeno neodvisnost.

Kritični so tudi do predlaganega zakona o medijih in zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki po njihovem mnenju ne ponujata rešitev za delovanje medijev in novinarstva v sodobnem digitalnem in globalnem okolju ter spremenjenih gospodarskih okoliščinah ob krizi covida-19.

"Po eni strani bi povzročila gospodarsko škodo nekaterim osrednjim televizijskim medijem in ukinila komercialne radijske mreže, po drugi strani pa bi s posebno obdavčitvijo kabelskih operaterjev, ki bi seveda prizadela naročnike, ustvarila največji državni medijski sklad pod neposrednim nadzorom vladajoče politike za financiranje nepridobitnih televizijskih programov posebnega pomena, ki bi lahko služil financiranju strankarsko povezanih medijev," so zapisali o omenjenih dveh zakonih.

"Ugotavljamo, da je neustrezen tudi način priprave predlogov sprememb. Ministrstvo za kulturo je prvotno želelo za tako pomembne zakone dovoliti zgolj en teden javne razprave, kasneje pa je zaradi pritiska javnosti in koalicijskih partnerjev podaljšalo rok za sprejemanje pripomb," so dodali.

Predstavniki katedre za novinarstvo so še izpostavili, da je poklicno novinarstvo ključno za informiranje državljank in državljanov o zadevah življenjskega pomena ter razkrivanje nepravilnosti, ki jih nosilci politične in ekonomske moči poskušajo prikriti. "Če bo državna politika nadaljevala podrejanje novinarstva ter poniževanje novinark in novinarjev v skladu z interesi in predstavami vladajočih, se bo še težje boriti za avtonomno in odgovorno novinarstvo," svarijo.