Kasarniška pravila v parlamentu?

Dokument o pogojih za delo predstavnikov medijev v državnem zboru, kot se uradno imenuje, predvideva, da novinarji ne bodo smeli več stati pred vrati, za katerimi potekajo za javnost zaprte seje. To je bil v preteklosti običaj, saj so novinarji le tako lahko dobili sogovornike, ki so se sicer izmikali njihovim vprašanjem.

Kot je za 24ur.com povedal vodja službe za stike z javnostmi v državnem zboru, Dušan Benko, je dokument še v pripravi, podpisali naj bi ga v ponedeljek, veljati pa naj bi začel prvega aprila.

Predčasno 'omejili' novinarja POP TV

Kljub temu kaže, da ga v parlamentu uveljavljajo predčasno. Tako je varnostnik novinarju POP TV Jerneju Verbiču povedal, da ne sme stati pred vrati sobe, v kateri je tisti trenutek potekala za javnost zaprta seja parlamentarne korupcijske komisije. Sicer ni prišlo do nikakršnega incidenta, vendar pa gre za očitno omejevanje gibanja predstavnikov sedme sile ali četrte veje oblasti, kot medije tudi imenujejo.

Klub poročevalcev iz državnega zbora je omejevanje novinarskega dela že ostro obsodil. Predsednica kluba Urška Mlinarič, sicer novinarka Večera je za 24UR dejala: "Današnji dogodek razumemo predvsem kot nesprejemljivo onemogočanje novinarskega dela v parlamentu."

Lončar: Gre za reorganizacijo dostopa do informacij

Generalni sekretar državnega zbora Lovro Lončar je povedal, da ne gre za omejevanje, pač pa za reorganizacijo dostopa do informacij. Novinarji bodo lahko izjave še naprej snemali v predverju parlamentarne dvorane ali v novinarskem središču, ki pa sta daleč stran od prostorov, kjer so ponavadi za javnost zaprte seje ali sestanki in od koder sogovorniki zlahka uidejo vprašanjem, ki jih novinarji postavljamo v imenu njihovih volivcev.

Urška Mlinarič je uvajanje novih pravil označila kot 'poskus uvajanja kasarniških pravil v parlament'. Poleg tega je generalni sekretar obljubljal, da bodo nova pravila uskaldili z novinarji, do česar pa po besedah Mlinaričeve ni prišlo.

Dušan Benko je dejal, da novi dokument predstavlja 'širitev poti', po katerih lahko novinarji pridejo do dokumentov, povezanih z delom državnega zbora, na vprašanje ali ne gre tudi za omejevanje novinarskega dela pa je ponovil, da je dokument še v pripravi in da njegove določbe še niso dokončne.

Pismo Lončarju

Klub akreditiranih novinarjev v državnem zboru je na generalnega sekretarja DZ Lovra Lončarja tudi naslovil pismo, v katerem ga opozarjajo, da se morajo tudi stalni poročevalci iz parlamenta še vedno v recepciji vsakokrat prijaviti in povedati, h komu v DZ so namenjeni, so sporočili iz kluba.

Po pregledu Lončarjevega predloga pogojev za delo predstavnikov medijev v DZ z obžalovanjem ugotavljajo, da njihovih bistvenih pripomb, ki so mu jih posredovali, ni upošteval. V pravilih še vedno ostajajo zadeve, ki vanje ne sodijo, na primer določila o tem, da morajo akreditirani novinarji spoštovati novinarski kodeks, in določila, da bo služba za odnose z javnostmi ugotavljala, kdaj naj bi novinarji kodeks kršili in bi jim zato odvzeli akreditacijo, navajajo v pismu Lončarju.

"Še vedno se vztraja pri vsakokratnem prijavljanju in izrekanju o namenu in h komu v DZ vstopajo tudi stalni poročevalci iz parlamenta v recepciji, pri omejevanju njihovega gibanja po zgradbi parlamenta," so navedli v pismu. Opozarjajo, da se prepoveduje tudi čakanje pred vrati za javnost zaprtih sej in posvetovanj, strogo pa je tudi določeno, kdo sme oziroma ne sme dajati izjav.

Za nesporazum kriva varnostna služba?

Glede dogodka, ko je varnostnik novinarju dejal, da novinarji ne smejo stati pred vrati dvoran, kjer potekajo seje, zaprte za javnost, pa je Benko dejal, da gre za nesporazum, saj naj bi varnostniki 'prehitro' upoštevali pravilnik, ki še ne velja. Kako je do tega 'prehitevanja dogodkov' lahko prišlo, pa ni vedel, saj varnostne službe ne vodi državni zbor, pač pa gre za pripadnike enote za varovanje oziroma notranjega ministrstva.