Na okrogli mizi SDS z naslovom "Ženske v politiki - slovenske demokratinje v Evropskem parlamentu" je poudarila, da se je v politiko podala predvsem zato, ker se slovenska družba ne razvija v smer, v katero bi se po njenem mnenju morala.
Ženske v politiki tudi niso dovolj slišane. Vsaka ženska, ki se znajde v politiki, mora po mnenju Cizljeve delovati na dveh področjih: v svojem poklicu in v prizadevanju za vzpostavljanje ženskam prijaznega življenjskega okolja. Da gre pri tem bolj kot za omejevanje s strani moških za ovire, ki si jih ženske postavljajo same, "v glavi", je menila Barbara Medved Špiletič, prav tako kandidatka SDS za poslanko v Evropskem parlamentu.
Udeleženke okrogle mize - na njej je sodelovala tudi tretja kandidatka SDS na evropskih volitvah Alenka Jeraj - so se sicer strinjale, da je uvedba ženskih kvot za sestavo list, ki se potegujejo za poslanska mesta v Evropskem parlamentu, pozitiven korak, da pa na ravni slovenske politike do takih sprememb še ne prihaja. Prav tako je problematična velika pasivnost slovenskih volivcev, posebej med mladimi, je opozorila Jerajeva. To gre po njenem mnenju pripisati neustreznemu pristopu k vzgajanju domoljubja v šolah. Sama si bo, če bo izvoljena v Evropski parlament, prizadevala za izboljšave na področju kakovosti izobraževanja, kakovosti življenja študentov in za povečanje možnosti zaposlovanja mladih. Če slovenske fakultete ne bodo kakovostne, bo vse več mladih izkoristilo možnosti študija v tujini, ki ga ponuja članstvo v EU, in odšlo v tujino, je opozorila.
Za okrepitev možnosti zaposlovanja, predvsem med težje zaposljivimi, se je zavzela tudi Špiletičeva, obenem pa poudarila pomen "ljudem prijazne EU" na področju socialne varnosti in blaginje na splošno. Največ delovnih mest lahko po njenih besedah ponudijo mala in srednja podjetja, zato bi jih država "z davčno politiko" morala pri tem spodbujati, je menila. Spomnila je še na pomanjkljivo transparentnost in na nepoznavanje delovanja evropskih institucij ter dejala, da bo kot evropska poslanka delovala v smeri večje dostopnosti institucij EU za državljane.
Vodilo evropske politike mora biti tudi gospodarski razvoj in spodbujanje raziskovalne dejavnosti, vendar ob sočasni skrbi za ohranjanje okolja, je menila Cizljeva. Ob tem je pozornost namenila predvsem področju energetike, kjer bi po njenem morali bolj razvijati pridobivanje energije iz obnovljivih virov, uveljaviti načelo "onesnaževalec plača" ter najti ustrezno mesto jedrski energiji. Tej se, tako Cizljeva, ne gre odpovedati, saj ni med nevarnejšimi načini pridobivanja energije, prav tako ni najbolj škodljiva okolju.
Udeleženke okrogle mize so se poleg gospodarskega vidika članstva v EU med drugim dotaknile tudi kulturne identitete Slovencev kot državljanov EU. Strinjale so se, da se vzgoja začne v šoli, ki bi morala poskrbeti ne samo za osveščenost o politiki, pač pa tudi za nacionalno zavest. Na vprašanje, kakšno je njihovo stališče do položaja Romov v Sloveniji, je Špiletičeva odgovorila, da bi morale vse manjšine uživati enake pravice, ki jim pripadajo po ustavi in zakonih, Cizljeva je za slab položaj Romov obtožila vlado, ki še ni sprejela ustreznega zakona, Jerajeva pa je poudarila, da bi zakoni morali veljati za vse enako in da "smo do Romov morda preveč tolerantni".
