Kandidat za ministra za kulturo Dejan Prešiček prepričal odbor

Dejan Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi premiera Marjana Šarca predlagala stranka SD, prihaja iz glasbenega okolja, a kot je dejal na današnji predstavitvi, ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem. Od leta 2010 denimo vodi javni zavod z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako pa ima tudi izkušnje z delom na svobodi.

Prešičku se zdi nedopustno, da v Sloveniji kulture ne podpiramo in ne financiramo, kot bi si zaslužila. Kot je poudaril, je poglaviten za spremembo aktualnega stanja postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi do leta 2020 za kulturo namenili 0,5 BDP in s tem prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Prešiček si želi kulturo ponovno postaviti v središče javnega interesa. Zaveda se, da bo treba preurediti aktualni kulturni sistem. Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi zato, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru.

Med prioritetami je navedel ureditev položaja samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij, decentralizacijo kulture, debirokratizacijo in reformo razpisnih postopkov, pripravo dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo ter medijsko zakonodajo.

Velik potencial sicer prepoznava v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami, denimo z ministrstvi za gospodarstvo, za zunanje zadeve in za izobraževanje.

Povzel je tudi besede nedavno preminulega pesnika Cirila Zlobca, da se bo zavzel, da "bo v kulturi čim manj politike in v politiki čim več kulture".

Še brez odločitve o primernosti Lebna za okoljskega ministra

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je prekinil točko seje, v sklopu katere odloča o ustreznosti predstavitve kandidata Jureta Lebna za ministra za okolje in prostor. Leben je sicer obljubil sodelovanje z deležniki ter drugimi resorji. Prioritetno se namerava lotiti problema odpadne embalaže in sanacije degradiranih okolij.

"V popolnosti se zavedam, da je obseg dela na ministrstvu za okolje in prostor izjemno velik in izjemno zahteven," je v svoji predstavitvi poudaril Leben. Med drugim se je zavzel za "dvig odločevalskih in delovnih procesov" ter "vsebine dela" ministrstva. Obljubil je tudi intenzivno sodelovanje z drugimi resorji.

Na področju okolja je kot eno od prioritet izpostavil odpadno embalažo. Povedal je, da bo v zvezi z že nakopičeno embalažo "verjetno potreben nek interventen ukrep". Sicer pa se je zavzel za vzpostavitev novega koncepta, ki bo določil jasno odgovornost vsakega deležnika v sistemu.

Glede morebitne sežigalnice je dejal, da "nima nič proti", a le pod določenimi pogoji – med drugim bi moral biti tak obrat neprofiten, ključen pa bo dialog. Zavzel se je tudi za boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije, tudi postavitev vetrnic.

Izrekel se je za popolno ukinitev plastičnih vrečk, in sicer "čim prej", morda že do začetka prihodnjega leta. Obljubil je dvoletno programsko financiranje nevladnih organizacij in redna mesečna posvetovanja z njimi. Nevladnike bo ministrstvo v pripravo zakonodaje vključilo že v fazi priprave konceptov.

Ena od prioritet bo tudi sanacija degradiranih območij. Leben se namerava nemudoma lotiti problema Celjske kotline, pozornost bi rad dal zlasti šolam in vrtcem. Delovati želi po načelu onesnaževalec plača.

Reko Muro namerava namesto za hidroelektrarne izkoristiti za potrebe namakanja v kmetijstvu. Iz Jernejevega kanala pa želi zapuščena plovila dvigniti na državne stroške in nato znesek izterjati od zadnjih znanih lastnikov.

Na področju prostora je obljubil analizo učinkovitosti izvajanja trojčka gradbene zakonodaje. Na področju stanovanjske politike se je zavzel za plasiranje več stanovanj na trg, še posebej tistih za mlade in mlade družine, tudi v sodelovanju z Družbo za upravljanje terjatev bank. Pod Lebnom se bodo na ministrstvu za okolje in prostor morali navaditi na projektni način dela, je še napovedal.

Zaradi številnih poslanskih vprašanj in časovne omejitve je sicer odbor DZ sejo po treh urah razprave prekinil. Nadaljeval jo bo predvidoma popoldne, kdaj in kje točno, še ni znano.