Pulmolog: kako koronavirus prodre v dihala, kaj se dogaja s pljuči, zakaj se stanje hitro poslabša?

Strokovnjak je razlago predstavil v kratkem YouTube videu. Poglejmo, kaj pravi.

"Imamo zgornja in spodnja dihala, meja med obojimi so glasilke. Cela dihalna cev je prevlečena s sluznico. Sluznico pa sestavljajo celice, ki so na površini te sluznice in skrbijo za to, da producirajo sluz, da so dihala ves čas vlažna, da se določene stvari na to sluz lovijo in da jih migetalke, ki so na vrhu celic, nato porivajo navzven."

Virus, ki v telo vstopa skozi očesno sluznico ali veznico, skozi nosno sluznico ali skozi ustno sluznico, se začne v teh celicah deliti: "To je njegov osnovni, pravzaprav edini namen - da se v celici namnoži, da ga je več in potem s kapljicami pride spet iz telesa in okuži naslednjega gostitelja."

"Sicer ne vemo, zakaj je temu tako, a pri nekaterih se ustavi samo v sluznici zgornjih dihal in ga telo samo pokonča. Vemo pa, da ko pride v spodnja dihala, se spet lahko pojavijo samo simptomi kašlja in izkašljevanja in se spet lahko virus na tem mestu ustavi."

Pri nekaterih pa zaide pod glasilke in začne svoje razmnoževanje in povzročanje škode v pljučih. "Če je prizadetost na nekaterih mestih, to imenujemo virusna pljučnica. In če se spet tukaj proces ustavi, če ga imunski sistem uspe zatreti, se od tukaj naprej človek spet zdravi in pozdravi."

Pri po svoje majhnem - a če primerjamo z gripo kar velikem odstotku ljudi - pa ta pljučnica napreduje. "Telo je ne uspe ustaviti oziroma se dogaja obratno - imunski odgovor, ki je tako močan, da lahko že sam imunski odgovor dela škodo v samih pljučih."

In kaj se zgodi? "Dihalno vejevje vodi zrak do alveolov. V samih pljučih je to ogromna površina, če bi jih raztegnili - za pol nogometnega igrišča. In v steni teh mešičkov je žilje. Tukaj zrak in kri prideta tesno eden ob drugega in tukaj poteka izmenjava plinov. Tukaj gre v kri kisik, iz krvi pa ogljikov dioksid. Ob izdihu gre ogljikov dioksid ven, ob vdihu kisik noter in v kri. Ko pa vnetje, ki ga je povzročil virus, napreduje, se te majhne dihalne poti začnejo mašiti. Podobno kot je pri vnetju kože lahko ta samo rdeča, lahko pa oteče, se zadebeli iz nje teče celo izcedek, tako tudi tukaj lahko pride samo do rdečine, kar ni nič hujšega, lahko pride do otekline - se tekočina in celice zbirajo v pljučnem tkivu in izmenjava plinov ne deluje več. Da vendarle zagotovi izmenjavo plinov, začne človek najprej hitreje dihati, globlje dihati, s tem se poveča mišično delo in sčasoma mišice popustijo, pljuča pa postajajo vse bolj gosta."

Običajno so pljuča penasta, gobasta, lahko jih enostavno raztegujemo: "Ko pa se v njih naberejo tekočine zaradi vnetja, pa postanejo skoraj podobna jetrom. Ne moremo jih več raztegovati in izmenjave plinov ni več, dihalna muskulatura odpove in takrat nastopijo naši intenzivisti."

"Bolniku sicer že prej dodajamo kisik, ko pa tudi z dodajanjem kisika ne moremo več doseči, da je v krvi dovolj kisika, moramo bolnika intubirati. V njegov sapnik vstavijo cevko in ga priklopijo na respirator, ki pomaga napihovati pljuča in dovajati kisik direktno v pljuča, da izboljšamo preskrbo s kisikom v telesu."

Zdravila za koronavirusno pljučnico zaenkrat ni:"Tista, ki se uporabljajo trenutno, niso preizkušena, niso bila razvita proti točno temu virusu, delujejo pa na več stopnjah. Najprej poskušamo z njimi ustaviti razmnoževanje virusa, potem poskušamo zmanjšati pretirano vnetje - če se začne razvijati. Mislim, da trenutno cel svet raziskovalcev dela v smeri zdravila, zato mislim, da bo v primerjavi z drugimi boleznimi zdravilo proti koronavirusu najdeno bistveno hitreje, kot če bi bila to kakšna manj nevarna bolezen."

Zakaj se stanje poslabša tako hitro?

Kot pojasnjuje strokovnjak, se potek bolezni pri novem koronavirusu nekoliko razlikuje od običajnih viroz. "Viroz je ogromno, vsako leto človek preboli vsaj eno ali dve. Običajno se začne s kašljem, potem se stanje poslabša in potem se začne stanje izboljševati. Tukaj pa ljudje začnejo težko dihati kakšen šesti dan - v povprečju. Takrat se torej v pljučih že začne nekaj dogajati. Potem pa deveti deseti dan - relativno hitro, v nekaj urah, pride do napolnjenja pljuč z vnetnimi tekočinami. Zakaj je proces v tej fazi tako hiter, ne vemo. Najbrž se v vnetni kaskadi povečajo citokini, ki povečajo tudi prehodnost žil, kar pomeni, da tekočina lažje prehaja v pljuča. Poleg tega vnetje takrat že toliko divja, da tudi celice vnetnice prihajajo v pljuča. In vse skupaj pripelje do tega, da so, kot sem rekel, pljuča po gostoti skoraj kot jetra," razlaga strokovnjak.

Zakaj okrevanje traja tako dolgo?

Zdravljenje pljučnega tkiva - tudi pri pljučnicah, ki jih ne povzroči koronavirus - traja kar nekaj časa. "Na slikah vidimo spremembe tudi še po več tednih. Ta virus pa naredi res hudo okvaro. Ko se enkrat razmnoževanje virusa ustavi, ko se začne vnetje pomirjati, je na tem mestu v pljučih še vedno veliko vnetnic, beljakovinskih snovi, ki nastajajo ob vnetju - sicer seveda z namenom, da se virus ubije in omeji. Ampak to morajo potem celice iz pljuč počasi počistiti. In ko se to počisti, pljuča spet normalno delujejo. A to se ne zgodi z danes na jutri. To so procesi, ki trajajo dneve, tudi tedne."

Kaj pokažejo rentgenske slike?

Pri zdravem človeku se pljuča na rentgenski sliki vidijo črno. "Vidimo samo žilje. Če pa govorimo o pljučnici, še posebej pri koronavirusni pljučnici, se pa začnejo pojavljati zgostitve, ki so videti kot svetlejše lise. Značilno je, da se najprej pojavljajo ob prsni steni, potem se lahko začnejo širiti. In bolj kot je velik prizadet del, težje človek diha. Deseti dan se recimo v primeru koronavirusne pljučnice pojavlja še več takšnih prizadetih delov - obojestransko. In ko je prizadet zelo velik del pljuč, tudi na rentgenski sliki vidimo zelo veliko belih zgostitev, senc. In takrat bolnik že zelo težko diha, postopoma ga je treba premestiti na dihanje z respiratorjem."