Jeseni že popoldanske obravnave?

Minister za pravosodje Aleš Zalar, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in predsednik sodnega sveta Miro Cerar so se dogovorili glede sprememb poslovnega časa sodišč. Masleša je dal pozitivno mnenje k predlaganim spremembam sodnega reda, ki med drugim vključujejo tudi drugačno umestitev poslovnega časa sodišč.

Gre za organizacijski ukrep v rokah predsednikov sodišč, ki se bodo o spremembah odločali glede na količino dela, je dejal Zalar in dodal, da bodo spremembe v uradnem listu objavljene prihodnji petek, torej bi novi poslovni čas na nekaterih sodiščih lahko uveljavili že pred sodnimi počitnicami, večinoma pa po njih.

Govorili so tudi o sestanku z vsemi predsedniki sodišč najpozneje v prvi polovici julija, na katerem bodo pregledali poslovne načrte. Zadnja sprememba zakona je po Zalarjevih besedah vzpostavila dolžnost, da morajo sodišča načrtovati svoje rezultate, zato bo prvi tovrsten sestanek.

Sodišča so lani prejela rekordno število novih zadev

Slovenska sodišča so lani v reševanje prejela 969.955 zadev, kar je za 4,8 odstotka več kot v letu 2009. V istem času pa so rešila 992.052 zadev, kar je za 5,7 odstotka več kot v letu 2009. Konec leta 2010 so imela sodišča nerešenih še 458.254 zadev, kar je za 4,6 odstotka manj kot leto pred tem. Skrajšal se je tudi povprečni čas reševanja zadev, in sicer z 14,1 meseca v letu 1998 na 5,8 meseca ob koncu lanskega leta. Obenem se je skrajšal čas reševanja težjih zadev, in sicer z 21,8 meseca v letu 1998 na 9,2 meseca, kaže poročilo, ki ga je predstavilo vrhovno sodišče.

Po besedah tiskovnega predstavnika sodišča Gregorja Strojina so se povprečni časi reševanja zadev v zadnjih letih ustalili pri večini sodišč, medtem ko se pri tistih bolj obremenjenih še naprej skrajšujejo. Med bolj obremenjenimi sodišči je tudi vrhovno sodišče, čeprav beleži zmanjševanje novih zadev. V letu 2010 je omenjeno sodišče tako v obravnavo prejelo za 12,8 odstotka manj zadev kot leto poprej, a jih je tudi manj rešilo (6,4 odstotka manj). Kljub temu se število nerešenih zadev na omenjenem sodišču zmanjšuje in je bilo tako konec lanskega leta nižje za 22,4 odstotka (nerešenih je še 3366 zadev).

Po besedah predsednika vrhovnega sodišča Masleše so vsi omenjeni podatki dokaz, da sodstvo deluje in da je sposobno reševati tudi najtežje zadeve. Strojin je dodal, da podatki hkrati tudi kažejo, da se je sodstvo vrnilo v položaj pred reformo leta 1995, ki je bila "glavni vzrok dolgotrajne krize". Kljub temu da gre sodstvo po mnenju Masleše "v pravo smer", pa se zaveda, da so v sistemu tudi določene pomanjkljivosti. Tako so na primer v letošnjem letu odkrili veliko število zastaranja pregona v kazenskih in prekrškovnih zadevah, in sicer je v zadnjih petih letih zastaralo okoli 1000 zadev. Zato so se januarja dobili s predsedniki višjih sodišč in se dogovorili, da pregledajo zadeve in ugotovijo razlog za omenjena zastaranja, je povedal. Masleši se zdi kljub temu nesprejemljivo, da "celo nekateri državni organi, ko sodišča ne odločijo na način, kot so sami pričakovali, dajejo izjave, kako so sodniki nesposobni. Odločbe sodišča je treba spoštovati. Ni nujno, da jo sprejmeš, toda spoštovati jo pa moraš."

Na sestanku z ministrom Zalarjem je Masleša opozoril na težavo, na katero utegne naleteti sodstvo, če bo država uresničila svojo napoved in z rebalansom proračuna sodstvu sredstva znižala za 2,5 milijona evrov. "Takšno znižanje za nas, glede na naš specifičen položaj in nekatere programe, ki so v teku, ni sprejemljivo in bo zanesljivo vplivalo na učinkovitost," je dejal Masleša. Opozoril je tudi na problem plač, pri katerih sodniki pričakujejo, da se "vzpostavijo razmerja, ki jih je opredelilo ustavno sodišče. Potem pa bomo delili enako usodo, kot vsi drugi," je dejal.

Po pogovoru, kako bo rebalans državnega proračuna prizadel sodstvo, so ugotovili, da se bo treba pogovoriti z ministrom za finance Francem Križaničem, saj imajo sodišča status posebnega proračunskega porabnika. Po ministrovih napovedih naj bi bil sestanek prihodnji teden. Cilj sestanka bo ohranitev neokrnjenosti projekta Lukenda za zmanjševanje sodnih zaostankov. Če bi bila okrnitev, bi bila namreč resno prizadeta pravna varnost, je opozoril Zalar. Z rebalansom se bodo na ministrstvu sicer podrobneje seznanili v petek, ko bodo preverili, koliko možnosti imajo za notranje prerazporeditve. Zalar zato pred petkom še ni mogel odgovoriti na vprašanje, ali bo podprl vladni predlog rebalansa.