Podatki, ki jih beleži svet, so neizprosni, dve leti zapored rastejo izpusti CO2. Od lanskega leta občutno, pravi strokovnjakinja za jedrsko energijo pri OECD Sama Bilbao Y Leon. "Če smo resni glede dekarbonizacijskih ciljev, moramo pogledati možnost izkoristka vseh oblik nizkoogljičnih virov energije. Vsi imajo svoje mesto. Pogledati moramo, kako se dopolnjujejo."
Z vse večjo elektrifikacijo vsakdanjega življenja se potrebe po elektriki razumljivo večajo, tempo, ki ga obnovljivi viri ne morejo konstantno niti zanesljivo dohajati, pravi profesor Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. "Če bomo povečali delež električne energije, potem pravzaprav nimamo nobene druge možnosti kot z jedrsko energijo. Nekaj tisoč vetrnic bomo potrebovali v Slovenijo, da nadomestimo Šoštanj."
Po vsem svetu trenutno deluje 454 jedrskih elektrarn, 54 jih gradijo, pri nas tretjino elektrike prispeva Nuklearna elektrarna Krško. Sodeč po napovedih premiera Marjana Šarca pa je želja, da bi se jedrske kapacitete dogradilo. Na ministrstvu za okolje dodajajo, da po temeljitem premisleku.
"Kar se tiče deleža obnovljivih virov energije, smo trenutno na 21,5 odstotka. Evropa nam nalaga in moramo se tudi sami zavedati, da bomo morali ta odstotek do leta 2030 še povečati. Kar se tiče jedrske energije, pa bo tukaj potrebna, kot sem že omenil, širša družbena sprejemljivost in strokovne ocene," pa je dejal Marko Maver, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor.
Prav zaradi jedrske energije pa nam ni treba sklepati kompromisa med uspešnostjo ter napredkom na eni in ohranitvijo okolja na drugi strani, meni ameriški strokovnjak.
Kot poudarja Bret Kubelmass, električna energija neizogibno povzroča škodo okolju – več kot je porabimo, več škode povzroča. Jedrska elektrika pa je tista, ki lahko popolnoma spremeni to perspektivo. Edino, kar moramo storiti, je, da jo naredimo cenejšo.
Kot računa Cizelj, je ta trenutek že cenejša. V Sloveniji matematični izračuni pravijo naslednje: jedrska energija na leto stane 170 milijonov evrov in predstavlja tretjino slovenske elektrike, subvencije za obnovljive vire energije pa na drugi strani znašajo 150 milijonov evrov na leto ter prispevajo tri odstotke elektrike. "Če to prav seštejemo, je jedrska elektrika približno desetkrat cenejša od obnovljivih virov," doda Cizelj.
Če se vrnemo nazaj k številkam, se svet v tem trenutku vrti okoli 570 gramov izpusta CO2 na kWh, cilj pariškega podnebnega sporazuma, denimo, postavlja mejo pri 50 gramov izpusta CO2 na kWh. Kako realno, ko pa je OECD izračunal, da je 36 odstotkov vse elektrike, proizvedene prek nizkoogljičnih virov, enako kot zadnji dve desetletji. Napredka torej ni bilo, zaključi Bilbao Y Leonova.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.