Širše vodstvo stranke SD je na današnjem posvetu v Velenju odločilo, da stranka podpre predhodni posvetovalni referendum glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško, je po posvetu stranke povedal predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor.
"Socialni demokrati menimo, da je prav, če se ljudi o tako pomembni stvari, kot je arbitražni sporazum o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, pred odločanjem v državnem zboru vpraša za njihovo mnenje in njihovo mnenje potem tudi upošteva," je v izjavi novinarjem dejal premier Pahor.
S predsednikom države, ki se je v petek javno zavzel za "verifikacijo" arbitražnega sporazuma s Hrvaško na predhodnem posvetovalnem referendumu, se je Pahor, kot je dejal, o vprašanju reševanja problemov s Hrvaško vedno pogovarjal in usklajeval.
"Menila sva že zelo zgodaj, da ni mogoče izključiti referenduma, kasneje pa pravzaprav naredila korak naprej in celo menila, da bi bil ta lahko koristen, ker bi dal legitimnost neki odločitvi, ki vsaj zdaj, ko je predlagana, ne uživa popolnega konsenza, je pa zelo pomembna za dolgoročne interese naše države," je pojasnil Pahor.
Posvet s koalicijskmi partnerji
Pahor je napovedal, da se bo glede referenduma v torek posvetoval s koalicijskimi partnerji, saj meni, da je to "skupen projekt". Prav tako je dejal, da bo na naslednji seji vlade, ko bo ta sprejemala zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, zakon poslal v presojo Ustavnemu sodišču, naj presodi, ali je v sporazumu kaj takšnega, kar je v nasprotju z ustavo. Sam sicer meni, da ni nič v nasprotju z ustavo, a se je za to odločil, da "umakne sleherno senco z ustavno-pravnega vidika".
Glede pričakovanj v SDS, da bo Pahor v primeru predhodnega referenduma na izid referenduma vezal tudi svojo zaupnico, pa je Pahor odgovoril, da se od ljudi na referendumu pričakuje odločanje o postavljenem vprašanju in ne o tem, ali zaupajo vladi. O slednjem namreč odločajo na volitvah.
Pahor: Sporazum je dober
"Jaz si želim, da bi se ljudje na referendumu o arbitražnem sporazumu odločali, ali podpirajo ta arbitražni sporazum ali ne," je poudaril Pahor in dodal, da pa razume, da ljudje "na koncu zaupajo predlagatelju in podprejo njegovo stališče, ali pa mu ne zaupajo in ga ne podprejo". Sam bo kot politik ukrepal, je dejal, naj pa opozicija ne pričakuje, da bo v referendumsko kampanjo vstopil s stališčem, da če ljudje podpirajo to vlado, naj podprejo tudi sporazum.
"Sporazum je dober, jaz mislim, da ga bodo ljudje sprejeli kot pravičen način ureditve meje in da bomo dobili podporo na referendumu," je na vprašanje glede napovedi izida referenduma dejal Pahor. Povedal je še, da je sporazum "absolutno najboljši", kar je bilo mogoče izpogajati, ne samo v trenutnih okoliščinah, ampak tudi sicer.
Avstrija pozdravila sporazum
Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je ob robu današnjega seminarja o delavskih vprašanjih v zvezi s podpisom arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško dejal, da je "to z evropskega vidika mogoče pozitivno oceniti, saj sta se državi dogovorili na dvostranski ravni".
Ob tem je še dodal, da je prav, da državi zadeve rešujeta na dvostranski ravni, in da to vprašanje ne preide na mednarodno raven. Sedaj morata vladi po njegovih besedah najti dogovor še v obeh parlamentih.
SLS: Smiselno le ob dodatnem vprašanju
SLS razmišljanje predsednika države dr. Danila Türka in predsednika vlade RS Boruta Pahorja glede predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško ocenjuje kot smiselno zgolj v primeru, če se na posvetovalnem referendumu poleg jasnega in eksplicitnega vprašanja o podpori ali nepodpori arbitražnemu sporazumu postavi državljanom tudi dodatno vprašanje, s katerim bi državljani lahko tudi povedali, kakšno rešitev problematike slovensko-hrvaške meje si želijo, torej vprašanje: ''Ali ste za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v Evropsko unijo, vendar pod pogojem, da se ta umakne s slovenskega ozemlja in morja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem?'' To vprašanje je SLS napovedala postaviti v obliki posvetovalnega vprašanja ob hkratnem naknadnem zakonodajnem referendumu, če bi arbitražni sporazum dobil potrditev v državnem zboru RS, so sporočili iz SLS.
Javno mnenje vse bolj naklonjeno sporazumu
Javno mnenje je očitno vse bolj naklonjeno arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ne pa tudi referendumu o tem. Kot je pokazala anketa Dela, bi skoraj polovica vprašanih, natančneje 48,5 odstotka, na referendumu podprla sporazum, proti pa bi glasovalo 36,9 odstotka vprašanih.
Če bi bil referendum jutri, bi bila po napovedi Dela Stik udeležba na njem okoli 40-odstotna. Toliko anketiranih, natančneje 39,7 odstotka, je namreč zatrdilo, da bi se referenduma zagotovo udeležili. Kot pokaže podrobnejši pregled, bi se ga udeležili predvsem starejši, upokojenci in potencialni volivci opozicijskih strank, poroča Delo.
Če bi upoštevali samo vprašane, ki bi se referenduma zagotovo udeležili, je rezultat podoben. 46,8 odstotka bi jih sporazum podprlo, 39,8 odstotka pa bi jih glasovalo proti. Tudi med tistimi, ki so odgovorili z ne vem je več takšnih, ki se bolj nagibajo k potrditvi sporazuma, teh je 34,1 odstotka, 19,6 odstotka pa se jih bolj nagiba proti sporazumu.
Pahor je s podpisom storil prav
Večina vprašanih je tudi mnenja, da je premier Borut Pahor storil prav, ko je podpisal sporazum s hrvaško kolegico Jadranko Kosor. Teh je 48,6 odstotka, da je naredil napako pa meni 31,4 odstotka. Podpisu sporazuma nasprotujejo predvsem anketirani stari med 46 do 55 let in volivci SDS. Podpora Pahorjevemu podpisu pa je najvišja med volivci SD.
Pred dvema tednoma je bila slika drugačna. Podpisu sporazuma je nasprotovalo 46,9 odstotka, za pa je bilo 27,2 odstotka vprašanih. Ker pa ni šlo za popolnoma isto vprašanje neposredne primerjave niso primerne, kažejo pa, da se je razpoloženje v javnosti v teh dveh tednih spremenilo in da je javnost podpisu sporazuma zdaj bolj naklonjena, poroča Delo.
Referendum ni primeren
Sodelujoči v anketi polet tega menijo, da referendum ni primerna oblika reševanja tega vprašanja. Tako meni 55,7 odstotka vprašanih. 39,8 odstotka pa jih je odgovorilo, da gre za primerno obliko.
Zagotovo bi se referenduma udeležilo 39,7 odstotka vprašanih, verjetno 20,2 odstotka, verjetno ne 7,3 odstotka, zagotovo ne pa 30,4 odstotka vprašanih.
Predsednik republike Danilo Türk je v petek podprl idejo o referendumu, se je pa zavzel za arbitražni sporazum. "Sprejetje arbitražnega sporazuma prinaša določeno tveganje, toda ta tveganja so razumna. Imamo dobre argumente, imamo sporazum, ki daje okvir za to, da se naši argumenti uveljavijo in da dosežemo in uresničimo svoje nacionalne interese," je prepričan.
Glede referenduma pa je dejal, da je to sredstvo "verifikacije" politične odločitve in da se ga ni treba bati kot nečesa negativnega, kot sredstva za preprečevanje odločitev. "Referendum je zato, da preveri razpoloženje državljanov," je poudaril. Zavzema pa se za predhodni posvetovalni referendum, šele nato bi v DZ opravili ratifikacijo. Z vlado se o tem sicer še ni posvetoval, ji pa priporoča uporabo te poti.
KOMENTARJI (294)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.