Slovenija

Janša za razvoj luke in Ankarana

Ankaran, 12. 04. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Premier Janša je obiskal Ankaran, kjer je poudaril, da razvoj Luke Koper ne sme potekati na škodo okolja ali zdravja.

Predvidena lokacija tretjega pomola (Foto: POP TV)
Predvidena lokacija tretjega pomola (Foto: POP TV) FOTO: POP TV

Potrebno je uskladiti javni s poslovnim interesom v Luki Koper ter potegniti jasno ločnico med tem, kaj je državno in kaj je privatno, je poudaril predsednik vlade Janez Janša na srečanju s krajani Krajevne skupnosti Ankaran v bolnišnici Valdoltra v Ankaranu. Po njegovih besedah je medresorska delovna komisija, ki so jo ustanovili, da bi pomagali razrešiti zaplete, ki nastajajo ob umeščanju Tretjega pomola v prostor, že dala prve rezultate. Po mnenju predsednika vlade je treba najti ustrezno strategijo, ki bo upoštevala trajnostni razvoj tako luke kot Ankarana.

"Morje je nacionalno bogastvo, tudi bogastvo Ankarana. Zato ga moramo ohraniti za prihodnje rodove", je dejal Janša in poudaril, da je potrebno razvoj luke, ki se želi s tretjim pomolom širiti proti Ankaranu, odmeriti.

Razvoj pristanišča po Janševem mnenju ne sme potekati na škodo okolja in zdravja. V zvezi s tem je dejal, da je konkurenčnost potrebno iskati v zahtevnejših panogah, opustili pa naj bi tovore, ki onesnažujejo.

Tudi Predsednica Krajevne skupnosti Ankaran Marija Dumanič pričakuje, da bo luka opustila terminal za razsute tovore, ki po njihovem močno onesnažuje okolje. Upajo na umestitev terminala v notranjost luke. Upajo, da bodo tovore, ki onesnažujejo v luki v kratkem nadomestili z ekološko manj vprašljivimi. Predstavnica krajanov meni, da bi lahko Luka Koper dejavnosti, ki jih želi realizirati na tretjem pomolu umestila znotraj obstoječe luške infrastrukture.

Spomnimo:

Načrti Luke Koper za gradnjo tretjega pomola so naleteli na ostro nasprotovanje prebivalcev Ankarana, ki zaradi slabih izkušenj z drugim pomolom za razsute tovore nasprotujejo nadaljnji širitvi pristanišča. Krajani od pristojnih zahtevajo zamrznitev vseh postopkov načrtovane gradnje in spremembo prostorskega načrta za to območje.

Vlada je sicer konec januarja ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo skrbela za koordinacijo in učinkovito izvajanje prostorskega razvoja koprskega pristanišča ter njegove okolice. Prvi načrti za izgradnjo tretjega pomola segajo v začetek 70. let prejšnjega stoletja, luka pa se je v njihovo uresničitev intenzivneje usmerila, potem ko je lani zapustila sedmi pomol tržaškega pristanišča. Gradnja terminala za pretovor zabojnikov, ki bo sposoben sprejeti tudi največje ladje z nosilnostjo do 8000 zabojnikov, naj bi stala 100 milijonov evrov, pomol pa bi zaživel leta 2008.

SORODNI ČLANKI