Predsedniku vlade Janezu Janši so poslanska vprašanja zastavili Anton Rop (LDS), Miran Potrč (SD), Barbara Žgajner Tavš (SNS) ter Franc Žnidaršič (DeSUS).
Vlada z doslej predlaganimi zakonskimi spremembami le popravlja obstoječe stanje, je v odgovoru na eno od vprašanj opozicijskih poslancev dejal Janša. Ob tem pa je napovedal, da bo vlada v prihodnjih letih pripravila veliko pomembnih, strateških reform, glede katerih bo iskala tudi čim širše soglasje. Sicer pa je Janša govoril o rebalansu proračuna, vladnih projektih, sodelovanju s socialnimi partnerji ter odnosu do narodnoosvobodilnega boja.
Po mnenju Antona Ropa je gospodarski, socialni in javno finančni položaj v Sloveniji dober, zato ima vlada veliko pogojev in možnosti za pospešen gospodarski razvoj in tudi reševanje problemov konkretnih skupin prebivalcev. A ukrepi, ki jih vlada sprejema, po njegovem mnenju ne gredo v to smer. Vlada tako zamuja s predlogom rebalansa proračuna za letošnje leto, ki krči razvojne projekte, v njem pa tudi ni povečanega deficita za napovedanih 70 milijard tolarjev.
"Čeprav je bila v lanskem letu gospodarska rast visoka, bistvenega manevrskega prostora za razvojni zagon ni," je na Ropovo vprašanje odvrnil Janša. Proračunski prihodki v letošnjem letu bodo res večji za 45 milijard tolarjev, pravi Janša, a so ostale tudi nenačrtovane obveznosti in cilji, ki jih ima država za vstop v evropsko monetarno unijo.
Potrč izpostavil nesodelovanje s socialnimi partnerji
Miran Potrč je vladi očital nesodelovanje s socialnimi partnerji in civilno družbo pri pripravi zakonskih rešitev. Med konkretnimi primeri je opozoril na predlagane spremembe pokojninske zakonodaje, t.i. vojnih zakonov ter predlaganih sprememb zakona o RTV. Vse te zakonske predloge je vlada pripravila brez sodelovanja socialnih partnerjev in je bila z njimi pripravljena sodelovati šele, ko so se ti javno uprli, je dejal Potrč.
Predsednik vlade je očitke zavrnil ter zatrdil, da se sedanja vlada veliko več sestaja s predstavniki civilne družbe, kot so se prejšnje. Kar pa se tiče predloga zakona o RTV, Janša pravi, da tisti, ki bi bili do protesta najbolj upravičeni, torej naročniki javne televizije, doslej niso protestirali.
Na vprašanje poslanke opozicijske SNS Barbara Žgajner Tavš v zvezi s po njenem mnenju nedopustnim odnosom vlade do lastne preteklosti in NOB ter nesprejemljivo vsebino predlaganih sprememb t.i. vojnih zakonov, je predsednik vlade Janša poudaril, da nikakor ne drži trditev, da želi vlada spreminjati ali kakorkoli potvarjati zgodovinskih dejstev. Teh se ne da spreminjati, lahko pa se seveda drugače o njih govori ali se jih na drugačen način osvetli.
Predsednik vlade je odgovoril tudi na vprašanje poslanca vladne koalicije. Franc Žnidaršič (DeSUS) je premiera zaprosil za komentar izhodišč rebalansa proračuna, ki jih je minuli teden potrdila vlada. Ob tem je Janša še enkrat ponovil, da je v izhodiščih predvideno, da se proračunski primanjkljaj iz prvotno predvidenih 112 milijard zmanjša na 92 milijard tolarjev, kar pomeni na koncu 1,4-odstotni proračunski primanjkljaj in kar za nas predstavlja glede na kriterije varno številko.
Poslanska vprašanja ministrom
Poslanska vprašanja so se med drugim nanašala tudi na domnevno potratnost ministra za zdravje Andreja Bručana, ki si je za protokolarne prevoze "privoščil" avtomobil v vrednosti približno desetih milijonov tolarjev. Minister je pojasnil, da so se za nakup avtomobila v vrednosti 9,8 milijona tolarjev odločili po tem, ko je bilo staro vozilo popolnoma poškodovano v prometni nesreči. Bručan je izpostavil, da je takšno vozilo - gre sicer za rabljen avto, vrednost novega pa je 14 milijonov - primerno za njegovo funkcijo, saj avtomobile takšne vrednosti uporabljajo tudi drugi ministri.
Aleš Gulič (LDS) je poslansko vprašanje naslovil tudi na ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča. Njegovo vprašanje se je nanašalo na predlog novele zakona o vojnih grobiščih, ki termin vojaške osebe zamenjuje s terminom pripadniki slovenskih oboroženih sil, žrtve povojnih usmrtitev pa naj bi bile po novem žrtve revolucionarnega nasilja. Drobnič je odgovoril, da vlada z zakonom ne želi spremeniti nobene vloge vojaških formacij ali zgodovinskih dejstev. Poudaril je, da so pravico do vojaškega groba v skladu z zakonom, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pridobili tudi umrli oziroma padli vojaki nemške, italijanske in madžarske vojske, kar je tudi v skladu z mednarodnimi standardi.
Rudolf Moge (LDS) je ugotovil, da se v strokovni javnosti v zadnjem času pojavljajo dvomi v utemeljenost rešitev, ki jih predlaga šolski minister Milan Zver, med njimi poseganje v pripravo maturitetnih vprašanj s področja zgodovine, primer ločevanja otrok v osnovni šoli Bršljin ter poseganje v zunanje preverjanje znanja v devetletni osnovni šoli. Šolski minister je pojasnil, da je bil v odpravo zunanjega preverjanja znanja v prvem triletju devetletke praktično prisiljen. Pri problemu OŠ Bršljin pa ne gre za nikakršen "Zverov model", temveč za optimalen model, ki je razrešil konflikt v tej šoli.
Nekaj poslanskih vprašanj je bilo naslovljenih tudi na ministre za finance, gospodarstvo in zunanje zadeve, Andreja Bajuka, Andreja Vizjaka in Dimitrija Rupla, ki pa bodo svoje odgovore zaradi današnje odsotnosti posredovali na prihodnji seji ali pa v pisni obliki.
Sicer pa bodo poslanci v sredo najverjetneje ustanovili tudi prvo preiskovalno komisijo v tem mandatu, ki bo vzela pod drobnogled delo tožilstva. Kot kaže, v komisiji ne bo poslancev liberalne demokracije. Omenjena stranka tudi po današnjem pogovoru znotraj poslanske skupine vztraja, da so nekateri predlagani člani komisije sporni, ker se z njimi ukvarja tožilstvo. S tem pa je vprašljiva njihova nepristranskost.
