Predlog novele zakona o javnih financah določa, da se med izrednimi razmerami zaradi finančne krize dovolita dodatno zadolževanje in izdajanje državnih poroštev izven zakonsko določenega obsega. Dodatno zadolževanje je dovoljeno za financiranje kapitalskih naložb in odobravanje posojil določenim finančnim institucijam s sedežem v Sloveniji. Državna poroštva kreditnim ustanovam so predvidena do višine osem milijard evrov glavnic.
Kot je še povedal Janša, so v zadnjem času po vzoru EU z vodilnimi predstavniki slovenskih finančnih institucij in gospodarstva opravili širšo razpravo o posledicah finančne krize. Premier je pojasnil, da finančna kriza lahko napreduje v gospodarsko krizo, ta pa v socialno in politično krizo. Da se to ne bi zgodilo, pa so potrebni hitri ukrepi. Slovenija bi se krizi lahko izognila, saj je v dobrem stanju. Ima eno najnižjih zadolženosti v Evropi, proračunski presežek in živi v območju trdne finančne valute – evroobmočju.
Po besedah premierja bi bilo "treba sile strniti tam, kjer se lahko stvari potisne naprej, to je gospodarstvo“. Zaposlenost pa je eden ključnih instrumentov in realna podlaga blaginje. Pri reševanju krize sta po njegovem možna dva scenarija, "srednjeročno pogubni in srednjeročno rešilni“. Srednjeročno pogubni po njem predpostavlja, da porabimo rezerve za povečanje socialnih transferjev in javne porabe. To na prvi pogled videti kot solidarnost, v resnici pa vodi v povišanje davkov in slabšanje gospodarstva. Srednjeročno rešilni, za katerega premier meni, da bi bil v tej situaciji primeren, pa je, da se hitro razbremeni gospodarstvo (z nižjimi davki), da se pospeši državne infrastrukturne projekte (tretja in četrta razvojna os), ki omogočajo službe, in da se zmanjša javno porabo.
'Zdaj je treba nekaj storiti'
Kot je še dejal Janša, bosta sedaj na obravnavo čakala dva zakona, novela zakona o bančništvu in novela zakona o javnih financah, ki bi ju bilo treba sprejeti čimprej. Ker bi bilo treba sprejeti še kakšne močnejše ukrepe, bi rabili vlado s polnimi pooblastili, postopki pa tečejo zelo počasi, je opozoril. Gre namreč za to, da dokler niso konstituirana delovna telesa v državnem zboru, zakona poslanci ne morejo sprejeti. Kot je dejal, je tudi na to temo že govoril z najverjetnejšim mandatarjem Borutom Pahorjem.
Dodal je še, se mu razpravljanje o draginjskih dodatkih v tem trenutku ne zdi primerno, še posebej pa se mu ne zdi primerno govoriti o konkretnih številkah, saj je situacija nepredvidljiva.
Vizjak: Novela zakona je potreben pogoj za razbremenitev krča
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pa je po seji vlade dejal, da je novela zakona o javnih financah pogoj za razbremenitev krča, saj vlada veliko nezaupanja. Zato je treba tudi gospodarstvo še dodatno finančno razbremeniti. Kot dva možna ukrepa je predstavil zniževanje davkov za reinvestirani dobiček in povečevanje davčnih olajšav za vlaganje v raziskovanje in razvoj. Poudaril je, da imamo v Sloveniji 'prostor' za te ukrepe in da upa, da bodo izpljani čimprej.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.