"Kot predsednik vlade sem vesel, da se predstavniki študentov zanimajo ne samo za urejanje nekaterih statusnih vprašanj, vezanih na njihove neposredne pogoje za življenje in študij, ampak tudi za strateške odločitve v zvezi z vzgojno-izobraževalnim procesom v Sloveniji," je po sestanku povedal Janša.
Predstavniki študentov so predsedniku vlade predstavili predlog sporazuma o sodelovanju med ŠOS in vlado pri reševanju študentskih vprašanj. Tako predlagajo, da bi študentje pri reševanju njihove problematike konstruktivno sodelovali z vlado. Premier se je po besedah predsednika ŠOS Mihe Ulčarja strinjal s tem. "Pričakujemo, da bo sporazum v kratkem podpisan in da bo temeljil na partnerskem sodelovanju med ŠOS in vlado," je dejal Ulčar.
Sistemski zakon o štipendiranju v DZ še letos?
Predstavniki ŠOS so Janši posredovali tudi pisni predlog sistemskega zakona o štipendiranju. Ob tem so se dogovorili, da bo predlog obravnaval vladni svet za študentska vprašanja, ki je bil po enem letu znova konstituiran. V roku tedna dni pričakujemo sestanek sveta, na katerem bomo obravnavali pereče problematike, je povedal Ulčar.
Na novinarsko vprašanje, kdaj bo vlada v parlamentarno proceduro vložila predlog sistemskega zakona o štipendiranju, pa je Janša odgovoril, da namerava vlada to storiti še letos. To bo predlog, ki bo dopolnil dosedanji sistem štipendiranja in ga izboljšal tako, da bo večjemu številu mladim zagotovil možnost, da pridejo do štipendij, je še dodal Janša.
Strinjanje o ključnih strateških usmeritvah vlade
Predsednik vlade in predstavniki ŠOS so se strinjali o ključnih strateških usmeritvah vlade. "Prva je ta, da je naš skupni cilj zagotoviti takšno kvaliteto študija, da bodo mladi, ki prihajajo s tega procesa, sposobni uporabljati to znanje. Da bodo konkurenčni v Evropi in na sploh v globalnem svetu," je dejal Janša. Ob tem je dodal, da je drugi strateški cilj zagotoviti enake izhodiščne možnosti mladim. Kar pomeni, da mora država v okviru možnosti poskrbeti za to, da so potenciali znanja izkoriščeni do tiste stopnje, do katere je to možno. To pomeni, da ni socialni položaj tisti, ki dela selekcijo med mladimi, temveč da je to zgolj pripravljenost vsakega posameznika, koliko truda in koliko svoje energije bo vložil v pridobitev "osnovne popotnice za življenje", je še povedal
Janša.
Zmeda zaradi nazivov?
Ulčar je dejal, da med študenti in vlado sicer obstajajo določena razhajanja na področju sprememb zakona o znanstvenih in strokovnih nazivih. ŠOS namreč meni, da nekatere spremembe pomenijo odmik od bolonjske reforme, medtem ko v pristojnem ministrstvu pravijo, da gre za tehnične spremembe. "Menimo, da ne gre enačiti novih in starih diplomantov, ker smo prepričani, da bo v tem primeru prišlo do zmede tako pri diplomantih kot tudi pri delodajalcih," je prepričan Ulčar.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, ki je tudi sodeloval na sestanku, pa je zavrnil navedbe Ulčarja, da bodo spremembe omenjenega zakona povzročile kakršnekoli zmedo. "Prve stopnje prej sploh ni bilo, torej tukaj ne more priti do zmede, pri drugi stopnji pa so bivši nazivi univerzitetni in diplomirani, sedanji pa magister, torej do zmede ne more priti," je prepričan Zupan. Po njegovih besedah je glavna skrb študentov, da se bolonjski proces ne bi ustavil, kar je "zelo pravilno". Za tem pa stoji tudi vlada, je po srečanju še povedal minister.
