Gospod Janša, ali kateri od dveh predlogov, ki so v parlamentarni proceduri, dejansko vodi k decentralizaciji države?
Ne, mislim, da ne, vsaj večinoma ne. Kajti, če bo centralna oblast po svoji meri ustanavljala pokrajine, če bo izključno centralna oblast sama odločala, katere funkcije bodo te pokrajine opravljale, in koliko denarja bodo za to imele, potem se bo to zgodilo po starem načelu birokracije, da vsaka decentralizacija da še več oblasti in še več centralizacije tistemu, ki jo izvaja. Zato je po moje edina zdrava rešitev ta, da pride do dogovora med občinami in centralno oblastjo o tem, kaj se bo med njima dogajalo.
Gospod Anderlič?
Seveda je ta poizkus tak, ki omogoča decentralizacijo. Že več let pripravljamo zakon o pokrajinah, prvič je bil predstavljen v DZ že leta 1998, kjer naj bi se dejansko preneslo del funkcij, ki jih sedaj opravlja država, na neko vmesno raven, na raven med občinami in državo. Z dogovorom med občinami in državo pa bi se te funkcije opravljale. Država bi seveda morala odstopiti tudi del virov, zato, da bi se te funkcije lahko opravljale. Mi menimo, da to je korak v to smer in verjamemo, da ga bomo nadaljevali.
Gospod Janša, vi menite, da bi morale imeti pri oblikovanju pokrajin, odločilno vlogo občine – soglasje vsaj dveh tretjin občin, ki naj bi oblikovale pokrajino. Mislite, da bi to šlo gladko, kaj pa tiste, ki ne bi hotele, bi to lahko povzročilo kakšne zaplete?
Janša: Jaz res ne razumem, od kod naši oblasti toliko nezaupanja v ljudi, državljane, v tem primeru občane. Ali si predstavljate župana neke občine ali nek občinski svet ali ljudi, če bi jih vprašali na referendumu, da bi zavrnili možnost, da nekatere stvari urejajo na primer v Murski Soboti, ne pa v Ljubljani? Mislite, da bi zavrnili to, da namesto ministrov, ki zdaj imenujejo ravnatelje srednjih šol, postavljajo v bistvu srednješolstvo, direktorje regionalnih bolnišnic, da to delajo sami v okviru pokrajinskih organov, in da del teh dajatev, davkov, ki jih plačujejo, porabljajo doma, ne pa v Ljubljani? Večina bo za to.
Anderlič: Potrebno je seveda dodati, da je prav, da so vse regije opredeljene z enakimi funkcijami. Ne morejo na primer v Murski Soboti za Pomurje ali za Prekmurje uporabljati ene funkcije, v Primorski regiji pa se ne bi odločili za iste. Imeli bi precejšnjo zmedo, zato je prav, da ustava odpre možnost za vzpostavitev zakona, ki mora skozi široko javno razpravo priti do nekih skupnih točk, ki bi bile za vse regiji, pokrajine enake in bi jih same tudi izvajale.
Gospod Janša?
Pa saj to je jasno. Že zdaj 143. člen ustave pravi, da država z zakonom s svojih, torej državnih, pristojnosti prenese upravljanje stvari na pokrajine. To bi bil enoten zakon za celotno državo in ne bi moglo biti tako, da v Murski Soboti nekaj velja, v Kopru pa ne. Jasno je, da bi se pokrajine oblikovale okrog teh pristojnosti in to je tudi ključen problem. Ustavo imamo že od leta 1991, ta člen velja od takrat, vendar pa doslej nobena vlada ni predlagala zakona, v katerem bi bile te pristojnosti natančno definirane. Zdaj pravijo, zakaj se pa občine že prej niso združile. Niso se mogle okrog česa, ker te stvari niso bile definirane.
Anderlič: Na eni strani smo imeli kar nekaj pobud za ustanovitev pokrajin, od Koroške, Posavske, mislim, da je tudi Primorska vložila predlog s tega področja. Na drugi strani je vlada že leta 1998 poslala v proceduro predlog, ki bi te funkcije razdelil, ki bi jih opredelil. To bi se moralo zgoditi na urejen način z zakonom, za vse enako pod kriteriji, ki bi jih nekdo uzakonil, to je pa državni zbor.
Janša: Doslej občine niso vedele, okrog česa se lahko združijo, ker tega zakona ni bilo. To je bil glavni problem.
Pa bo potem jasno?
Janša: Seveda bo jasno. Če bo vlada predlagala, da se o stvareh, o katerih se v celotni Evropi odloča na nivoju pokrajine, odloča tudi pri nas, ne bo občine, ki tega ne bi hotela.
Ampak ni zanemarljivo tudi dejstvo, da bodo meje pokrajin vplivale tudi na meje volilnih enot...
Janša: Mislim, da se to ne bo spremenilo, kajti v vsakem primeru, če bomo spoštovali ustavo oziroma, če bo večina spoštovala ustavo, bo do spremembe volilne zakonodaje in volilnih enot prišlo prej kot do oblikovanja pokrajin, tako da tega vpliva ne bo.
Anderlič: No, nekaj špekulacij okoli tega je ampak ne verjamem, da bi se lahko poenotili glede enega in drugega v tako kratkem času...
Janša: ... bi pa to bilo dobro, ker, če poslanci zastopajo neko zaokroženo celoto, kar pokrajina je, potem lažje opravljajo svoje delo.
