Izvršni odbor DeSUS svetu stranke predlaga, da se pridružijo KUL

Dopisna seja sveta stranke se je že začela, izid glasovanja bo predvidoma znan v torek zvečer.

Državni zbor naj bi sicer o konstruktivni nezaupnici, ki jo je v petek vložilo 42 poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB ter trije poslanci DeSUS-a, odločal na izredni seji, ki bo predvidoma v sredo. Načrtovano glasovanje je sicer pod vprašaj postavila okužba direktorja Sove Janeza Stuška, s katerim je bilo več poslancev v stiku na seji Knovsa konec preteklega tedna. Predsednik DZ Igor Zorčič je sicer danes dejal, da verjame, da bo glasovanje kljub temu potekalo v sredo. Iz poslanske skupine SD pa so medtem sporočili, da je bil na testiranju na covid-19 pozitiven tudi vodja poslanske skupine Matjaž Han. 

Spomnimo, da se pod predlog nezaupnice vladi Janeza Janše, ki jo je DeSUS decembra zapustila, ni podpisal eden od Desusovih poslancev Branko Simonovič, kljub temu, da je Erjavec pred tem zatrjeval, da bodo vsi njegovi poslanci prispevali svoje podpise. 

Erjavec o razklanosti stranke: Problem je mestna organizacija DeSUS Ljubljana

Erjavec, ki je minuli torek in petek dolgo sestankoval s poslanci DeSUS, je izvršni odbor danes podrobno seznanil z dogajanjem v zadnjem tednu. Tudi z odločitvijo Simonoviča, da ne prispeva podpisa. "Kljub temu smo vložili konstruktivno nezaupnico. Računamo, da bomo prejeli višjo podporo za oblikovanje nove vlade. Poslanci bodo pač glasovali po svoji vesti, pričakujem pa, da bodo podprli nezaupnico," je dejal. Povedal je še, da s Simonovičem o tem nista več govorila. Prepušča, da se bo odločil po svoji vesti, posebnega odziva članstva na to pa po Erjavčevih besedah ni.

Ponovil je, da se bo po glasovanju o nezaupnici temeljito pogovoril tudi s kmetijskim ministrom iz vrst DeSUS Jožetom Podgorškom, ki še dela v Janševi vladi. Za zdaj ostaja član DeSUS, današnje seje izvršnega odbora pa se ni udeležil oz. se je opravičil.

Na vprašanje o razklanosti DeSUS pa je Erjavec odgovoril, da to posluša že 15 let. Kot je dejal, jim današnja anketa javnega mnenja kaže okoli triodstotno podporo, s čimer je zadovoljen, zlasti glede na krizno obdobje stranke v zadnjem letu. Imeli so dva kongresa, pa tudi glede konstruktivne nezaupnice so različna stališča. Težavo Erjavec vidi le v mestni organizaciji DeSUS Ljubljana, ki ima ves čas drugačna stališča. A če bi bila stranka razdeljena, po Erjavčevem mnenju sklepi organov ne bi bili soglasni.

Tudi današnje sklepe je izvršni odbor sprejel soglasno in Erjavec je prepričan, da jih bo "praktično soglasno" sprejel tudi svet stranke, morda le z izjemo predstavnikov ljubljanske mestne organizacije. "A oni se bodo pač morali odločiti, ali podpirajo to politiko. Če je ne, bi bilo prav, da funkcionarji te organizacije odstopijo," je dejal.

Na vprašanje, ali je pripravljen na glasovanje o konstruktivni nezaupnici, je odgovoril: "Jaz sem pripravljen za vsako situacijo. Če ne bi bil, se ne bi lotil tega projekta."

Ponovil je, da je cilj KUL sprememba sedanje politike. Cilji so, "da bi zaključili mandat, da bi Slovenija zopet postala ugledna država v mednarodnem prostoru, da poslušamo stroko pri soočanju z epidemijo in da ustavimo poseganje v neodvisne nadzorne institucije". "Če poslanci niso za tako politiko, potem Bog pomagaj ... Tudi Karl Erjavec jim ne more pomagati," je dejal.

Po njegovih navedbah imajo ves čas stike tudi s SMC, a da je v njihovi domeni odločitev, "ali podpirajo Janševo vlado, ki je posledica avtoritarne demokracije, ko 'veliki vodja' odloča praktično o vsem". Ponovno je Erjavec spomnil na vprašanje financiranja STA in ocenil, da se ta težava še danes ne bi rešila, če ne bi bilo konstruktivne nezaupnice.

Prav danes sicer mineva eno leto od kongresa DeSUS, na katerem je Erjavec po 15 letih vodenja stranke izgubil tekmo z Aleksandro Pivec. V politiko se je vrnil jeseni, po odstopu Pivčeve. Na kongresu so ga decembra ponovno izvolili za predsednika, DeSUS pa je zapustila Janševo koalicijo.