Izjemna poletna sezona, zlasti v visokogorju. Delež tujcev že 58-odstoten

Letošnja poletna planinska sezona je bila v marsičem drugačna od preteklih. Kot navajajo pri planinski zvezi, je po številu nočitev v planinskih kočah primerljiva oziroma še za odtenek boljša od rekordnega leta 2019. "Največ nočitev je bilo v Julijskih Alpah, še posebno v planinskih kočah na širšem območju Triglava. V nekaterih kočah okoli Triglava je delež tujcev presegel 75 odstotkov. Nasploh je delež nočitev tujcev v planinskih kočah v Sloveniji že presegel polovico, letos je bilo to kar 58 odstotkov," je pojasnil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Največ nočitev so tradicionalno zabeležili avgusta. Poseben je bil zlasti julij, saj je zgolj za 10 odstotkov nočitev zaostal v primerjavi z avgustom, tudi junija je bilo nočitev največ v zadnjih letih, september pa je bil zaradi slabšega vremena podpovprečen. "Ne glede na zelo uspešno sezono obiska hribov pa v sredogorju ni bilo presežkov in je bila vsaj poletna sezona sicer dobra, ne pa nadpovprečna, razen nekaterih izjem."

Posebnost letošnje poletne sezone je bilo večinoma lepo vreme brez padavin in posledično pomanjkanje vode predvsem v kočah, ki se oskrbujejo z deževnico. Zato so bili v teh kočah primorani izvesti določene ukrepe. "V kočah so omejili, ponekod celo zaprli vodo za osebno higieno obiskovalcev, na Kredarici so v določenem obdobju zmanjšali število ležišč, koče so omejile uporabo vode za osebje v kočah, ponekod so namesto posode za pranje uporabili papirnate/kartonaste posode za enkratno uporabo. V večini primerov so obiskovalci koč strpno sprejemali te ukrepe," je dodal Prašnikar.

Kljub letom osveščanja planincev o zmanjšanju količine smeti in odnašanju smeti v dolino je bilo še vedno veliko primerov, ko so obiskovalci pustili svoje smeti v kočah, kar pomeni dodatno obremenitev. "Zaradi novih skupin obiskovalcev v gorah, ki imajo pomanjkanje znanja in odnosa do gora, je v tem okolju opaziti nekoliko več smeti. Zato je še vedno aktualno priporočilo, da obiskovalci odnesejo smeti v dolino," opozarjajo pri PZS.

Visokogorske koče so zaprle vrata

Pri PZS so ob tem izdali opozorila in priporočila v zvezi z obiskovanjem gora v jesenskem času. Pri načrtovanju planinskega izleta je treba upoštevati, da so jesenski dnevi krajši in so planinske koče v visokogorju zaprte, nižje pa odprte po zimskem režimu.

"Naj ne bo odveč dodaten kos toplejšega oblačila, saj se sonce rado skrije za oblake in z njimi hitro postane hladno. Če piha veter, je občutek mraza še večji. V tem času so sploh v nižjih predelih planinske poti skrite pod odejo jesenskega listja. Korak naj bo počasen in zanesljiv. Pod listjem se namreč skrivajo mokre korenine in kamni, ki se ob obremenitvi prevrnejo, in lahko staknemo neprijetno poškodbo noge. Svetujemo uporabo planinskih palic za boljše ravnotežje in tipanje terena pred seboj," je opomnil strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, ki vsem obiskovalcem gora svetuje, naj se držijo markiranih planinskih poti. Med samim izletom pa je lahko v pomoč aplikacija maPZS z vrisanimi planinskimi potmi, ki jih redno preverjajo in posodabljajo.

Določene vrhove je že pobelil sneg. Na predelih okrog 1500 m in na severnih straneh so poledenele zaplate snega, nad 2000 m pa je sneg. "Še posebej bodimo pozorni ob vrnitvi v dolino, saj se takrat zgodi največ nesreč. Visokogorje v tem času zahteva predvsem veliko izkušenj posameznika. Naj vas ne zaslepi želja po lovu za 'instafotografijami'," je sklenil Šerkezi.