Pri pisanju zakona gre za zapleteno ureditev problema izbrisanih, je danes poudaril notranji minister, saj je veliko pravnih zadev nedorečenih. Tako ni jasno, poudarja, ali je za izdajo dopolnilnih odločb izbrisanim potreben poseben zakon ali zadostuje že ustavna odločba.
"Pravniki so kot običajno glede tega vprašanja razdeljeni. Del pravnikov je mnenja, da ni moč izdati upravne odločbe, to pa je odločba o priznanju tujskega statusa za nazaj, če se odločba pri tem ne sklicuje na nek poseben zakon," meni notranji minister Rado Bohinc.
V nekaj tednih bo jasno, dodaja minister, katero pot bomo izbrali za izdajo dopolnilnih odločb, saj je rešitev tudi zaradi količine pregleda potrebnih evidenc oseb z začasnim ali stalnim bivališčem velik zalogaj za upravne enote.
"Mi smo seveda to morali razdelati na različne načine, bolj konkretno opredeliti, kako je z družinskimi člani in, kako je s stanovanjsko pravico v tem času, kako je z motivi za zapustitev države, kako je z različnimi izhodi iz države in prekinjanjem le-ega," je še dodal Bohinc.
Prihodnji mesec naj bi vlada že obravnavala predlog zakona, ki pa se ne bo, pravi minister, ukvarjal z materialnimi posledicami tako imenovanega Izbrisa, torej z višino odškodnin, ki naj bi jo zaradi storjene krivice izbrisani terjali od države.
Bohinc: Slovenija ne bo predpražnik EU
Na vrhu EU v Solunu so se države EU zavezale k zmanjšanju ilegalnih migracij in števila ilegalnih prebežnikov, čemur naj bi ustrezno prilagodili tudi regulativo. Tako naj bi povišali kazni za nedovoljene migracije in harmonizirali vizno politiko, ter uredili vprašanje pravic beguncev, saj so se zavzeli za preprečevanje zlorab v postopkih azila. Prav tako pa so se dogovorili tudi za olajšanje vračanja in prevzema ilegalnih migrantov. Ob tem pa je minister Bohinc poudaril, da Slovenija ne bo pristala na to, da bi postala "predpražnik evropski migracijski problematiki". Tako bo Slovenija še naprej varovala zunanje meje in preprečevala ilegalne migracije, nikakor pa ne bo sprejela obveznosti, da bi izvajala azilne postopke tudi za druge države članice.
Sicer pa statistični podatki kažejo, da se problematika ilegalnih migracij umirja, na kar pa po ministrovem mnenju vpliva učinkovito delo policije, ki je Slovenijo okarakteriziralo za državo, kjer se ilegalni prehodi meje ne izplačajo. Pri tem je minister Bohinc opozoril na leto 1998, ko so policisti zabeležili 13.740 ilegalnih prebežnikov, in veliko povečanje leta 2000, ko so zabeležili 35.892 ilegalnih prebežnikov. Prav ti prebežniki pa so številne težave povzročili tudi v letu 2001, delno pa tudi lani, ko jih je bilo 6926. V prvih petih mesecih letos je bilo obravnavanih 1691 ilegalnih prebežnikov, projekcija do konca letošnjega leta pa kaže, da naj bi jih bilo nekaj več kot 3000. To pa je po ministrovih besedah več kot 50-odstotni upad števila ilegalnih prebežnikov glede na lansko leto. Prav to kaže na dejstvo, da Slovenija ilegalne migracije obvlada, saj ji je tokove uspelo odvrniti od njenih meja.
