V pozivu društvo sprašuje, kako je mogoče, da v državi, ki se razglaša za pravno in socialno, državna uprava ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča, ampak celo sledi protiustavnemu pozivu k nespoštovanju odločitve sodišča. V pozivu se društvo tudi sprašuje, ali bosta vlada in DZ nasedla prevari notranjega ministrstva, ki skuša kljub opozorilom v predlogu zakona o izbrisanih znova izigrati odločbo ustavnega sodišča.
Kot je povedal pravni pooblaščenec društva Izbrisanih Matevž Krivic, je nedavno "očitno po pomoti" po elektronski pošti prejel predlog zakona o izbrisanih, ki ga je pripravilo notranje ministrstvo in o katerem naj bi se zdaj uskladili znotraj vladne koalicije. Krivic je gradivo, ki je sicer v tej fazi postopka zaupne narave, prebral in ga analiziral. Svojo analizo je poslal predstavnikom strank vladne koalicije in najvišjim predstavnikom države, v njej pa poudarja, da "predlog ni zakon za uresničevanje odločbe ustavnega sodišča, ampak je zakon za izigravanje odločbe".
Kot poudarja Krivic, ki je predlog zakona označil kot prevaro, besedilo v celoti ignorira najpomembnejšo točko odločbe ustavnega sodišča, namreč da je bil leta 1992 nezakonito odvzet status vsem 18.305 ljudem in ga je torej treba vsem tudi vrniti. Druga velika prevara pa je, tako nekdanji ustavni sodnik Krivic, da je notranje ministrstvo v predlogu zamolčalo vse tiste točke odločbe ustavnega sodišča, ki državi nalagajo, da v zakonu uredi vse možne položaje, v katerih so se ljudje znašli zaradi nezakonitega izbrisa. Ministrstvo v predlogu prikazuje, da je edini problem v roku, ki se šteje kot prekinitev bivanja v Sloveniji. Ustavno sodišče je namreč v svoji odločbi odločilo, da se prekinitev bivanja v Sloveniji za manj kot eno leto ne šteje za prekinitev.
V skladu z odločbo ustavnega sodišča je notranje ministrstvo dolžno 11.000 izbrisanim, ki so dovoljenje za stalno prebivanje oziroma državljanstvo medtem že dobili, brez vsakega zakona takoj izdati dopolnilne odločbe tudi za nazaj. Ti dve tretjini izbrisanih torej zakona ne potrebujeta, potreben je za preostalih največ 7000 ljudi, in sicer ne za to, da bi določil, ali bodo dobili odvzete pravice, temveč, ali bodo tudi oni dobili vrnjen status za obdobje od 26. februarja 1992 do danes ali pa morda kdo od njih za krajši čas, ker je medtem po svoji volji in ne zaradi posledic nezakonitega izbrisa Slovenijo zapustil, pojasnjuje Krivic. Prepričan je, da je predlog zakona prevara in poskus zavajanja poslancev in vlade s strani notranjega ministrstva.
Predsednik in ustanovitelj društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Aleksander Todorović je po skupščini poudaril, da bodo pomoč poiskali v tujini, ker slovenski politiki njihovega problema očitno ne znajo rešiti.
