DZ je namreč sinoči z 48 glasovi za in 17 proti sprejel odločitev, da naj ustavno sodišče odloči, ali je vsebina referendumske zahteve v skladu z ustavo.
Državni zbor je s tem sledil mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe in vlade, ki je menila, da bi referendumsko odločanje o zakonu pomenilo odločanje o odločbi ustavnega sodišča. V sprejetem sklepu, ki so ga podprli poslanke in poslanci iz vrst LDS, ZLSD, DeSUS ter poslanca narodnosti, so ocenili, da referendumska zahteva ni skladna s petimi členi ustave. Tako so menili, da zahteva ni skladna s 1. (načelo demokratičnosti), 2. (pravna država), 3. (delitev oblasti), 14. (enakost pred zakonom) in 15. členom (uresničevanje in omejevanje pravic).
Sicer pa so poslanci iz dveh največjih vladnih strank ostale poslanske kolege še posvarili, da bi Slovenija z neupoštevanjem odločbe ustavnega sodišča tvegala obravnavo tega primera pred evropskimi institucijami. Po drugi strani pa so opozicijske SDS, NSi in SNS ter koalicijska SLS menile, da je referendum o tem zakonu povsem legitimen, ni dvomov o njegovi morebitni neustavnosti, zato tudi ustavna presoja ni upravičena.
Drnovšek opozoril na nestrpne izjave
Na polemike v zvezi z referendumsko pobudo se je odzval tudi predsednik države Janez Drnovšek. Predsednik je opozoril, da zaradi političnih nesoglasij glede reševanja problema izbrisanih in ob vprašanjih svobodnega izpovedovanja vere ne bi smeli ogroziti stopnje strpnosti, vzpostavljene v letih obstoja samostojne Slovenije. Nestrpne izjave in zbujanje napetosti v družbi ob reševanju problematike izbrisanih po Drnovškovih besedah ne sodi v današnji čas, človekove pravice in njihovo spoštovanje pa tudi ne smejo biti predmet političnih preigravanj, saj odgovorna politika temelji na jeziku dialoga in strpnosti, ne pa na politiki delitev in nespoštovanja drugih oz. drugačnih.
Minister Bohinc: Zahteva poslancev je ustavnopravno sporna
Notranji minister Rado Bohinc, ki je predstavljal stališče vlade, je poudaril, da bi odločanje o zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča na referendumu pomenilo odločanje o sami odločbi ustavnega sodišča. S tem pa bi bila kršena načela demokratičnosti, pravne države in delitve oblasti. Referendumsko odločanje o že sprejetem t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih bi pomenilo, da so predmet referenduma ugotovljene kršitve človekovih pravic.
Presoja kršitve človekovih pravic pa ustavnopravno ni dopustna vsebina referendumskega odločanja, zato je zahteva 30 poslancev ustavnopravno sporna oziroma v neskladju s temeljnimi ustavnimi načeli. Morebitna refrendumska odločitev, da se zakon ne sprejme, bo pomenila poseg v človekove pravice in je zaradi tega v nasprotju z ustavo.
Poslanec SDS Brejc branil referendumsko zahtevo
V imenu podpisnikov referendumske zahteve je spregovoril Mihael Brejc (SDS), ki se ni strinjal z nasprotniki referendumskega odločanja o tem zakonu ter je zavrnil očitke, da naj bi z referendumom nasprotovali odločbi ustavnega sodišča. Brejc pravi, da državljanke in državljani ne bodo presojali vsebine odločbe ustavnega sodišča, temveč le način, kako naj se to odločbo uresniči. Tudi če bodo zavrnili uveljavitev zakona, to ne pomeni, da ustavna odločba ne bi veljala. Ljudje imajo pravico na referendumu odločiti o tem, ali jim je zakon všeč ali ne, je opozoril Brejc.
Do protiustavnih posledic tako, kot pravi Brejc, ne bi prišlo, saj je v proceduri še t.i. sistemski zakon o izbrisanih, v katerem bi lahko enotno uredili omenjeno področje in spoštovali odločbo ustavnega sodišča v celoti. Tako tudi ne držijo očitki, po katerih - v primeru, da bi na referendumu bil zakon zavrnjen - državni zbor ne bi mogel sprejeti zakona, ki ureja enako materijo, o kateri so volivci že odločali na referendumu, je še opozoril Brejc.
Poslanec LDS Jelko Kacin je opozoril, da poslanci v DZ uprizarjajo manipulacijo volilnega telesa. "Vse bolj se mi zdi, da je ta manipulacija, ki se danes tu uprizarja, ena velika krivica do volilnega telesa, ki ga velik del državnega zbora kuri in ga pelje v neko smer, da se čustveno opredeli in doseže nek rezultat, zaradi katerega nas bo vse skupaj bolela glava," je nastope svojih kolegov v DZ komentiral Kacin.
Bajuk zahteva Hanžkov odstop
V okviru polemične razprave poslank in poslancev je Andrej Bajuk (NSi) ostro napadel nastop varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ki je v nedeljo na POP TV dogajanje okoli izbrisanih prebivalcev primerjal z nekaterimi dogodki v Nemčiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Zaradi neprimerne in žaljive primerjave pobudnikov referenduma s "hitlerjanci" je Bajuk od Hanžka zahteval, da nemudoma odstopi.
Dokaj živahno je bilo tudi v poslanskem zakulisju, saj so se pojavljala vprašanja, kaj se zgodi, če preteče sedemdnevni rok, ki ga ima državni zbor za razpis referenduma. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi namreč določa, da mora državni zbor najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma razpisati naknadni zakonodajni referendum ali pa ga posredovati v presojo ustavnemu sodišču. Ta rok naj bi se iztekel v torek opolnoči, kljub temu pa so se pojavljale različne razlage, ali lahko državni zbor zahteva presojo tudi po preteku omenjenega roka ali ne. Zahteva po ustavni presoji bi bila po mnenju zakonodajno-pravne službe ustrezno vložena tudi, če bi državni zbor zahtevo ustavnemu sodišču posredoval nekaj čez polnoč.
Je t.i. tehnični zakon o izbrisanih sploh potreben
Zakon povzema odločbo 8. točke odločbe ustavnega sodišča. To je letos aprila že tretjič ugotovilo, da so slovenski upravni organi leta 1992 nezakonito iz registra stalnega prebivalstva izbrisali skupino ljudi, ki so do takrat zakonito prebivali v državi, vendar pa konec leta 1991 niso zaprosili za slovensko državljanstvo. S tem, ko so jih upravni organi neupravičeno "prestavili" v t.i. mrtvo oz. neaktivno evidenco, so izgubili dokumente in tudi vse dotedanje pravice, ki so jih kot zakoniti prebivalci države do takrat tudi uživali. Notranje ministrstvo jim mora po uradni dolžnosti za nazaj izdati odločbe in vrniti status stalnega prebivalca ter tako popraviti krivice, ki so jim jih storili državni organi.
Priznanje stalnega prebivanja za nazaj naj tudi ne bi bilo samodejna podlaga za priznanje materialnih pravic, saj je pravni temelj za uveljavljanje zahtevkov za odškodninsko odgovornost že sama odločba ustavnega sodišča oz. konkretno ustava. Zakon tako po mnenju ministrstva ne bo vplival na pravico posameznikov do vlaganja odškodninskih tožb.
