Iz ust morilca: 'Leglo slabega je vedno v laži'

Ker je za izpolnitev slednjega treba tudi delati (izvzeti so bolni ali delovno nesposobni, ki pa lahko sodelujejo v delovni terapiji), tudi sam dela. Zdaj kot čistilec. (Vsaj na prvi vtis) prijazen gospod že nekoliko v letih, za katerega bi pomislila, da je morda koga ogoljufal, se zapletel v kakšno manjšo nečednost, me je z odgovorom na vprašanje, zakaj je v zaporu, močno presenetil. "Krvni delikt, ubil sem moškega. Saj nisem hotel, resda sem imel za pasom pištolo, a imel jo je tudi on. Stala sva si zelo blizu, morda en meter narazen, in sprožil sem ..." na kratko opiše, zakaj je že 10 let za zapahi. Pred slovesom ob najinem kratkem srečanju pa mi je dal tudi svoj poduk. "Veste, gospa, v življenju se lahko hitro kaj zaplete ali narobe obrne. In vedite – vrata bolnišnic in zaporov so vedno odprta," nato pa odšel naprej po svojih delovnih opravkih.

V minulem letu sem obiskala skoraj vse slovenske zapore in se pogovarjala z mnogimi obsojenci in tudi obsojenkami, četudi je bilo slednjih v primerjavi z moškimi bistveno manj, kar ne preseneča, saj je žensk v zaporih na splošno bistveno manj kot moških. "Niso vsi ljudje, ki pristanejo v zaporu, slabi ljudje," mi je povedal obsojenec na Dobu, ki je dobil 20 let zapora zaradi umora v sostorilstvu. Zaradi pretepa, ki je šel predaleč, kot mi je sam opisal: "Življenja nobena kazen ne more povrniti. Tega se dobro zavedam. A lahko se potrudim in živim na način, da delam nekaj dobrega za druge," mi je zaupal po devetih letih zapora. Res je, da marsikdo po povratku iz zapora nadaljuje z (milo rečeno) nečednostmi, ki so jih pripeljale v zapor, a res je tudi, da so mnogi, ki v zaporu ugotovijo, da niso hodili po pravi poti, in po tej poti ne želijo več hoditi, ko bodo prišli na prostost.

Kot boste danes videli v prispevku v oddaji Svet na Kanalu A, je eden od njih, ki prestaja kar 30-letno zaporno kazen, v dolgih letih zapora ugotovil, kaj je bila njegova težava in zakaj je v prvih petih letih nadaljeval s kaznivimi dejanji, in to celo v strogi izolaciji, v samski sobi prvega bloka. Gre za Bojana Žalika, ki je, kot kaže, zares obrnil list. Med prestajanjem kazni se je celo poročil z žensko, ki jo je poznal še v času pred storitvijo kaznivih dejanj, in sta se po več letih znova povezala. Prav tako pa povsem drugače razmišlja tudi obsojenec, ki je umoril kar tri ljudi, četrti, v katerega je streljal, je preživel. Kaj je tisto, kar človeka privede do takšnega dejanja, je verjetno vprašanje, ki zanima vsakega novinarja, ki pride v stik z njim: "Začne se z lažjo. Vedno je leglo nečesa slabega v laži. ... Saj z lažjo ne prikrivaš ničesar drugega kot nekaj slabega," je povedal na 30 let obsojen moški iz Ljubljane. Več o doživljanju sveta iz oči obsojencev in o njihovih željah pa v oddaji Svet.