Italijanska vlada je danes zaradi povečanega števila prihodov migrantov prek Sredozemlja razglasila izredne razmere na ozemlju celotne države v trajanju šest mesecev.
Do odločitve o izrednih razmerah, ki bodo za začetek podprte s petimi milijoni evrov, je prišlo po ponedeljkovem srečanju notranjega ministra Mattea Piantedosija in ministra za civilno zaščito Nella Musumecija. Slednji je danes pred sestankom vlade za Radio Anch'io ukrep opisal kot "zelo verjeten scenarij", nato pa tudi potrdil vladno odločitev.
Z uvedbo izrednih razmer naj bi med drugim poenostavili postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce.
"To je problem, ki bo z nami ostal vsaj naslednjih deset let," je v današnjem radijskem gostovanju povedal minister s Sicilije. Musemeci iz vrst vladajoče stranke Bratje Italije je poudaril, da tak ukrep ne bo rešil problema, "katerega rešitev je povezana izključno z ozaveščenim in odgovornim posredovanjem Evropske unije".
Od petka je na otok Lampedusa po podatkih obalne straže prispelo okoli 2000 migrantov. Vlada je izredne razmere razglasila že na današnji popoldanski seji sveta ministrov, so po poročanju Anse sporočili iz vladnih krogov. Na ta način bi bile predvsem južne dežele, ki so zaradi migrantov posebej prizadete, med njimi Sicilija in Kalabrija, deležne posebne podpore.
Z uvedbo izrednih razmer naj bi med drugim poenostavili postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce. "Doživljamo absolutno izredno stanje, ki močno obremenjuje državne strukture. Južne italijanske dežele same ne morejo obvladati teh izrednih razmer," je dejal Musumeci.
Med prazničnim velikonočnim koncem tedna, od petka do ponedeljka, je na Lampeduso v več kot 40 čolnih čez Sredozemsko morje prispelo okoli 2000 migrantov, je v ponedeljek zvečer sporočila italijanska obalna straža. Med prebežniki je mnogo mladoletnih oseb.
Begunsko taborišče na Lampedusi je prenatrpano, v njem je nastanjenih okoli 1800 ljudi, kar je štirikrat več od zmogljivosti.
Obalna straža je nato v bližini Sicilije in Kalabrije v dveh reševalnih operacijah prestregla ribiška čolna, na katerih je bilo skupno 1200 migrantov. Na enem od njih je bilo 800 prebežnikov, na drugem pa okoli 400.
Ob tem je v brodolomih ob Tuniziji in v malteških vodah umrlo 38 ljudi, 18 pa jih še vedno pogrešajo, je še poročala Ansa.
"Ključno je, da Evropa končno ukrepa. Leta je govorila, ne da bi mignila s prstom, in čas je, da dokažemo, da je EU res unija in da solidarnost z migranti ni le naloga Italije, Španije, Grčije ali Malte," je pred sejo sveta ministrov dejal podpredsednik vlade in vodja desne Lige Matteo Salvini, ki vodi ministrstvo za infrastrukturo in transport.
Salvini poziva Slovenijo k ponovnemu sprejemanju migrantov, vrnjenih iz Italije
"S Slovenijo se moramo dogovoriti, da bo delala, kar mora in kar je že počela v preteklosti," je dejal Salvini v zvezi s položajem migrantov v Furlaniji - Julijski krajini, ki je v Italiji vstopna točka za migrante s t. i. zahodnobalkanske migracijske poti.
Ob srečanju ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki je tedaj opravljala tudi naloge notranje ministrice, z italijanskim notranjim ministrom Matteom Piantedosijem v Stockholmu konec januarja so z notranjega ministrstva sporočili, da Slovenija in Italija vračanje oseb, ki so nezakonito prestopile mejo, izvajata na podlagi sporazuma o prevzemu oseb na državni meji, sklenjenega med obema vladama. Ministra sta tedaj ugotovila, da se ta sporazum izvaja.
Notranji minister Boštjan Poklukar naj bi sicer ta četrtek odpotoval v Rim na srečanje s Piantedosijem.
Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva je Slovenija leta 2022 v Italijo vrnila 58 oseb, sprejela pa 65. Leta 2021 je bilo iz Slovenije v zahodno sosedo vrnjenih 30 oseb, sprejetih od tam pa 26. Še leto pred tem pa je Slovenija v Italijo vrnila 32 ljudi, sprejela pa jih je 1116.
Sodišče v Rimu je sicer januarja 2021 razsodilo, da gre za nezakonito prakso. V prvi tovrstni sodbi je ocenilo, da neformalna vračanja v Slovenijo sprožajo verižno reakcijo, saj slovenske oblasti migrante predajo hrvaškim, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino. To pa po presoji sodišča predstavlja kršenje italijanske zakonodaje, italijanske ustave, listine EU o temeljnih pravicah in omenjenega dvostranskega sporazuma s Slovenijo.
Zunanja ministra Tanja Fajon in Antonio Tajani sta o tem, kako bi lahko slovenska in italijanska policija sodelovali pri soočanju z nezakonitimi migracijami na zahodnobalkanski migracijski poti, zlasti po vstopu Hrvaške v schengen, letos govorila že večkrat. Slovenija je pripravljena sodelovati z Italijo pri zaščiti meje.
Na slovensko-italijanski meji sicer že nekaj časa delujejo mešane slovensko-italijanske policijske patrulje. Njihove dejavnosti med drugim vključujejo kontrolo vlakov, avtobusov in osebnih vozil, ki prečkajo mejo med državama. Za izboljšanje izmenjave informacij je Slovenija februarja v Rim poslala tudi policijskega atašeja.
V Nemčiji 80,3 odstotka več prošenj za azil
Število prošenj za azil se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 80,3 odstotka, piše Focus.de. V obdobju od januarja do marca 2023 je v Nemčiji za azil zaprosilo skupaj 87.777 ljudi. Vloženih je bilo 80.978 novih vlog in 6.799 vlog za podaljšanje. V primerjavi z lanskim poletjem je to kar 80,3-odstotno povečanje števila prvih prosilcev za azil. Ukrajinski begunci pri tem niso upoštevani, saj ti v Nemčiji ne potrebujejo azilnega postopka.
