K izdaji takšnih informativnih računov izvajalce bolnišničnih zdravstvenih storitev zavezuje splošni dogovor med partnerji v zdravstvu za pogodbeno leto 2004.
Brez dodatne obveze
Vsak zavarovanec bo lahko iz informacije, ki jo bo dobil ob odpustu iz bolnišnice, razbral, koliko sredstev je bilo zaradi njegovega zdravljenja zaračunanih in plačanih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uvedba informativnih računov - v lekarniški dejavnosti so bili podobno uvedeni že pred časom - pa zavarovanih oseb v ničemer dodatno ne obvezuje.
Kot je povedal generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra (KC) Franc Hočevar, kot v drugih slovenskih bolnišnicah tudi v KC v skladu s splošnim dogovorom izstavljajo informativne račune, s katerimi uporabnike oziroma paciente seznanjajo o okvirnih stroških njihovega zdravljenja. Po Hočevarjevih besedah je izdajanje računov povezano s prehodom na sistem financiranja po skupinah primerljivih primerov v lanskem letu, saj se v okviru oziroma na podlagi tega informacijskega sistema pripravljajo tudi informativni računi.
Računi kot odraz stanja
Tako je nekaj pacientov spraševalo, kaj pomeni cena na računu, saj se nekaterim - na primer tistim z le dan ali dva trajajočo oskrbo - cena ni zdela logična in so menili, da je previsoka. Hočevar pojasnjuje, da v obstoječem sistemu predstavlja osnovno izhodišče za postavitev cene diagnoza. Enaka diagnoza lahko pri nekaterih pacientih terja le enodnevno, pri drugih pa tudi večdnevno obravnavo. Cena pa je enaka. Poleg tega ima KC višjo ceno kot druge ustanove, saj se prek teh storitev pokriva tudi terciarna dejavnost (usposabljanje študentov, raziskovalni programi, registri, specialni laboratoriji, delo posameznih centrov itd.). Vendar generalni direktor KC povzema, da so računi glede na dolžino obravnave tako sicer različni, vendar so v 90 odstotkih tudi konkreten odraz stanja. Dodaja pa, da bo tu treba še marsikaj storiti.
