'V krizi ne smemo pozabiti, da smo solidarna družba'

Potem ko smo bili dolga leta navajeni na okoli dvoodstotno inflacijo, smo zdaj priča vrtoglavemu porastu stopnje letne inflacije, ki se je pri nas trenutno ustavila na približno 11 odstotkih. Cene so se v naši soseščini v avgustu bolj kot pri nas denimo zvišale na sosednjem Madžarskem, in sicer kar za 19 odstotkov, in na Hrvaškem okoli 13 odstotkov, najmanj pa seveda v Avstriji in Italiji, okoli devet odstotkov, kar je tudi povprečna inflacija v evro območju, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Tokrat v največji meri inflacijo pogajajo visoke cene energentov in cene hrane vzdolž celotne cenovne verige.

Inflacija, zagotovo ena izmed najbolj pogosto uporabljenih besed v zadnjih mesecih, zmanjšuje vrednost valute skozi čas, pojasnjujejo pri Evropski centralni banki (ECB). Inflacija je trajna rast večine izdelkov in storitev v nekem časovnem obdobju, ki zmanjšuje našo kupno moč, pove Boris Zavec iz Statističnega urada RS, ki je na Statističnem dnevu 2022 z naslovom 'V luči podražitev' predstavil, kako so se cene spreminjale skozi čas.

Ljudje imamo velikokrat občutek, da so se cene zvišale bolj kot v resnici

Inflacija je namreč spreminjanje drobno prodajnih cen, kar pa posledično v svojih denarnicah občutimo vsi. A ne vsi enako. Čeprav se namreč sliši preprosto, je zgodba o inflaciji precej bolj kompleksna, kot je videti na prvi pogled. Čeprav se povprečna letna stopnja inflacije denimo ustavi pri 11 odstotkih, to ne pomeni, da so naše denarnice avtomatično lažje za ta odstotek. Vsak izmed nas ima namreč svojo osebno inflacijo, saj ima vsak izmed nas tudi svojo potrošno košarico. Primerjava med uradno izmerjeno in občuteno inflacijo se tako velikokrat precej razlikuje. Ljudje imamo tako velikokrat občutek, da so se cene zvišale bolj kot v resnici. Največkrat se to zgodi v času napovedanih podražitev ali pa v času gospodarskih kriz, je povedal Zavec. 

Najbolj na udaru tokrat tisti, ki večino dohodka namenijo za položnice in hrano 
 

Zakaj se nam torej pogosto zdi, da inflacijska pošast, ki golta naš denar, naše denarnice prazni bolj, kot kažejo izmerjeni podatki? Razlogov za to je več, potrošniki smo denimo na podražitve bolj pozorni, te so nam bližje. Visoke podražitve so v medijih napovedane vnaprej, medtem ko pocenitev običajno ne opazimo, pojasnjuje Mojca Škrlec iz Statističnega urada Republike Slovenije. Res pa je tudi, da če se dražijo izdelki, ki jih uporabljamo več, kot so hrana in pijača ter energenti, nas takšna inflacija bolj prizadene, opozarja Škrlečeva. Inflacija se, kot pojasnjuje, namreč izračuna kot povprečje vseh podražitev, pri čemer se nekatere stvari seveda podražijo bolj, druge manj. 

Gospodinjstva pa imajo različne potrošniške navade, nekatera imajo avto in jedo meso, druga pa uporabljajo le javni prevoz ali so vegetarijanci. Povprečne potrošniške navade vseh gospodinjstev torej skupaj določajo, kakšno utež imajo posamezni izdelki in storitve pri merjenju inflacije, pojasnjuje ECB. Trenutno se najbolj dražijo prehranski izdelki in energenti. In najbolj na udaru so tokrat zato tisti, ki že zdaj večino dohodkov ali ves dohodek porabijo za plačilo položnic in za dobrine, ki se trenutno najbolj dražijo: "Njihova inflacija tako v resnici ni 11-odstotna, ampak kar okoli 18,5-odstotna," ponazori Mojca Škrlec.

Ujeti v začarani krog kriz

Kako se ljudje odzovemo, ko se dražijo dobrine, ki so ključne za naše preživetje? Antropolog Dan Podjed s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani spomni na čas pandemije in naval potrošnikov na toaletni papir in kvas ter kopičenje zalog. Kot pravi, je do neke mere povsem človeško, da se ljudje skušamo založiti za čas krize. V času covidne krize smo iskali novo normalnost, ki smo jo naposled našli. Ta nova normalnost, v kateri smo se znašli, pa je trajna kriza. Iz covidne smo se takoj zbudili v ukrajinski, energetski, inflacijski, podnebni krizi ... "Živeti z vsemi temi krizami pa je izjemno težko," poudarja. Kot svari, ljudje vsak dan poslušamo novice o številnih krizah: "Kriza se v resnici nikoli ne konča." In takrat začnemo kopičiti zaloge sladkorja, mleka, nenazadnje tudi denarja. Čeprav živimo v začaranem krogu kriz, pa je treba večkrat opozoriti, da je svet kljub vsem tem krizam na marsikaterem področju boljši, daljša se recimo življenjska doba, umrljivost novorojencev v Sloveniji je bistveno nižja, poudarja Podjed.

Kako na inflacijo vpliva vedenje potrošnikov?

Ko začnejo cene naraščati, tudi gospodinjstva prilagodijo svojo strukturo potrošnje, pa izpostavlja dr. Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Največkrat gre za substitucijo s cenejšimi izdelki, nekateri odlagajo potrošnjo trajnih dobrin, kar seveda tudi vpliva na izmerjeno inflacijo, dodaja. Kot pojasnjuje  dr. Pahor, so vsi makroekonomski pojavi seštevek vedenja posameznih akterjev v ekonomiji – podjetij kot ponudnikov in gospodinjstev kot osnovne celice potrošnje na drugi strani. Tudi inflacija je takšen pojav: "Do inflacije pride, ko se dovolj ponudnikov odloči, da iz različnih razlogov ponudi višjo ceno, in na trgu najdejo potrošnike, ki so to ceno pripravljeni plačati," ponazori. Primer je podražitev električne energije, ki je kar naenkrat tako draga, čeprav proizvajanje elektrike v resnici ni toliko dražje. Kot pojasnjuje, je zadnja megavatna ura elektrike dražja in vsi želijo dobiti prav to zadnjo megavatno uro in so zato pripravljeni plačati toliko več.

'Morali bomo sprejeti več odgovornosti za svojo prihodnost' 

Slovenci smo sicer, kot ugotavlja, konzervativni z vidika finančnih vlaganj, manj kot četrtino premoženja imamo finančnega. Večina premoženja Slovencev je tradicionalno v nepremičninah in gozdovih, spomni: "Nagnjeni smo k otipljivim naložbam. Izmed držav OECD imamo enega najvišjih deležev finančnega premoženja v denarnih depozitih. Kje je to premoženje? V obliki delnic, obveznic imamo približno četrtino, zmanjka pa nam pri pokojninskih skladih in življenjskih zavarovanjih, tu imamo res zelo nizke deleže finančnega premoženja," opozarja.

In v času inflacije to ni najboljša novica. Kot poudarja dr. Pahor, če imate namreč večino denarja na bankah v obliki depozita, je obrestna mera izredno nizka, zaradi desetodstotne inflacije pa vrednost prihrankov nenehno pada, gospodarstvu pa ob istem času primanjkuje kapitala: "Treba bo najti mehanizme, kako prihranke – Slovenci smo namreč nadpovprečno varčni, ne želimo se zadolževati – sprostiti. Treba bo sprejeti več odgovornosti za svojo prihodnost, več vlagati v namensko pokojninsko varčevanje, ti pokojninski skladi pa bi morali potem več vlagati v slovenska podjetja. Hrvati na ta račun denimo zberejo milijardo evrov."

Antropološki nasvet: vlagajte v doživetja, znanje, otroke, umetnost, sosede ...

Kot pa meni Podjed, se moramo v takšnih časih vprašati, ali je denar res bistvo sreče. Na vprašanje, kam vlagati v času finančni krize, razmišlja: Prevečkrat se ujamemo v past in razmišljamo zgolj o vlaganju v materialne dobrine. Mislim, da je ta hip najbolj smiselno investirati v doživetja, v znanje, v otroke, v razvedrilo, v umetnost. Pogosto pozabimo, da so to tiste investicije, ki ne izgubljajo, ampak samo pridobivajo na vrednosti. Investirajte v sosede, v prijatelje, v znance in neznance, poziva: "V trenutku krize namreč ne smemo pozabiti, da smo solidarna družba, da se vam tisto, kar podarite, vedno povrne."

Kako dolgo bo inflacija še na dnevnem redu naših pogovorov?

Janez Kušar z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje, da bi se, če ne bo dodatnih šokov, inflacija morala v naslednjem letu umiriti. Kot pa je izpostavil profesor Pahor, se je inflacija strmo povišala, saj se je stopnja z relativno nizke inflacije, pod dva odstotka, povzpela nad 10, ponekod blizu 20 odstotkov. In takrat se v ekonomiji zgodijo kar precejšni premiki: "Tisti, ki so cene povišali, se počutijo kot zmagovalci, tisti, ki pa jim to ni uspelo, se počutijo kot poraženci. In ti niso pripravljeni priznati, da so poraženci. Vemo, da so cene navzdol zelo lepljive. Zaposleni smo v tem trenutku kar veliki poraženci, saj se inflacija večinoma (še) ni vgradila v plače. In zato se ustvarjajo pritiski, posledično pa lahko pričakujemo, da se bo inflacija še nekaj časa obdržala." Kot pomiri, to ne pomeni desetodstotne inflacije, pričakovati pa je, da bo ta še vrsto let presegala dva odstotka, kar pomeni, da se bomo morali navaditi na inflacijo med tremi in petimi odstotki še naslednjih pet do šest let.