Na letni ravni 10-odstotna inflacija, najbolj se je podražila hrana

Letna inflacija se je v primerjavi s prejšnjim mesecem z 11 znižala na 10 odstotkov, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna. Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 odstotka, cene storitev pa za 5,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 5,1 odstotka.

Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Sledile so podražitve naftnih derivatov z 1,6 odstotne točke: Tekoča goriva so se podražila za 44,1 odstotka, dizelsko gorivo za 34,8 odstotka in bencin za 20 odstotkov. Za 13 odstotkov višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 odstotka) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.

 

Na mesečni ravni deflacija

Cene življenjskih potrebščin so bile v septembru za 0,9 odstotka nižje kot mesec prej. K mesečni deflaciji je največ (1,1 odstotne točke) prispevala pocenitev električne energije (za 24,5 odstotka), ki je bila posledica vladne regulacije cen. Pocenitve počitniških paketov (za 14,4 odstotka) so dodale 0,6 odstotne točke, proizvodov in storitev za osebna vozila (za 2,6 odstotka) pa 0,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imele nižje cene toplotne energije (za sedem odstotkov) in nastanitvenih storitev (za 5,6 odstotka).

 

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se septembra zvišale cene oblačil in obutve (za 6,2 odstotka), kar je znižalo deflacijo za 0,4 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale višje cene trdih goriv (za 14,4 odstotka), gostinskih storitev (3,2 odstotka) in hrane (za 1,3 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,8 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,7 odstotka). Vse preostale podražitve so dodale 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,6-odstotna (v prejšnjem septembru 2,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,3-odstotna (prejšnji mesec 0,1-odstotna). Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 13 odstotkov, cene storitev pa za 5,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 16,1 odstotka, trajno blago za 9,1 odstotka in poltrajno blago za 5,5 odstotka. 

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU avgusta 9,1-odstotna (mesec prej 8,9 odstotka) in v državah članicah EU 10,1-odstotna (mesec prej 9,8-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (6,6-odstotna), najvišja v Estoniji (25,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 11,5 odstotka, so sporočili s Statističnega urada RS.