Primer Klemna Slakonje dokazuje, da postajajo prevaranti vse bolj predrzni – in da pred njimi ni varen prav nihče. Govorice je Slakonja potrdil izključno zaradi želje, da prihrani morebitno oškodovanje še komu izmed nas, saj se zaveda, da lahko na račun njegovega primera marsikdo postane bolj pozoren na poskuse phishinga s strani spletnih prevarantov.
Spletne goljufije v Sloveniji so v porastu. Kako konkretno je do finančnega oškodovanja prišlo v primeru Slakonje, ta hip še ni znano, se je pa število spletnih prevar leta 2024 po podatkih Policije povečalo za kar 30 odstotkov v primerjavi z letom prej. Samo v lanskem letu so goljufi Slovencem ukradli več kot 30 milijonov evrov.
Posebej razširjen je phishing ali ribarjenje, prevara, s katero spletni goljufi skušajo pod pretvezo neke nujnosti pridobiti vaše osebne podatke, kot so gesla za dostop do spletne ali mobilne banke, e-pošte, družbenih omrežij, ali podatke o vaši plačilni kartici. Tipično ribarjenje za podatki se običajno prične z elektronskim, SMS ali zasebnim sporočilom, poslanim prek aplikacij Viber, Whatsapp ali Messenger. Tako sporočilo na videz deluje, kot da vam ga je poslala banka, hranilnica ali katera koli druga zaupanja vredna institucija.
Vsebina sporočila večinoma vedno izraža neko nujnost po vašem hitrem odzivu, zelo pogosto pa se nanaša na preverjanje vaših osebnih podatkov (sicer račun ne bo plačan, vaša plačilna kartica bo blokirana, ne boste prejeli paketa, nagrade, vračila dohodnine, nagradnega potovanja ...) ali na zagotavljanje dodatnih ugodnosti, zaradi česar se morate prijaviti in v spletni obrazec znova vnesti vaše osebne podatke, ki zlikovcem omogočijo, da vas v nadaljevanju okradejo. Kot uvodoma poudarjeno, sporočila zelo pogosto izražajo nujnost, zato se nanje pogosto odzovemo hitro in brez premisleka.
Nekaj SI-CERTovih nasvetov za zaščito:
Ne vnašajte svojih osebnih podatkov na povezave sumljivih spletnih obrazcev, ki ste jih prejeli prek elektronske pošte ali SMS-sporočila. Pomembno je vedeti, da vam banka in hranilnica prek SMS-a ali e-sporočila ne bo nikoli poslala povezave, da morate pod pretvezo nujnosti vpisati svoja gesla za vstop v spletno ali mobilno banko. Vaša banka ali hranilnica te podatke že ima in vas po njih nikoli ne bo spraševala na tak način.
Ne klikajte na povezave ali slike, ne odpirajte prilog, če ste jih prejeli v nezaželenih in sumljivih besedilnih sporočilih. Vedno natančno preverite naslov pošiljatelja.
Če ste v dvomu, se obrnite na svojo banko ali hranilnico in vprašajte, če je bilo sporočilo res poslano res od tam. Ne nasedajte lažnim obvestilom o visokih denarnih nagradah in dobitkih; to je namreč zelo pogosto taktika prevar s phishingom.
Ne odzivajte se na besedilna sporočila ali klice, ki od vas zahtevajo osebne podatke, kot so podatki o vaši plačilni kartici, geslo za vstop v vaš računalnik, geslo za dostop do spletne ali mobilne banke. Če tako zahtevo prejmete po telefonskem klicu, takoj prekinite zvezo.
Poskrbite za varnost svojih računov; uporabite močna gesla in omogočite dvofaktorsko avtentifikacijo, kadarkoli je mogoče.
Če mislite, da ste (bili) žrtev tovrstne prevare, se takoj obrnite na svojo banko ali hranilnico, goljufijo prijavite policiji in o tem obvestite SI-CERT ter podjetje ali institucijo, če je bilo sporočilo poslano v njihovem imenu.
Primer Slakonje je neprijeten opomnik, da lahko žrtev spletne goljufije postane prav vsakdo izmed nas.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.