Ideja o kopanju v Ljubljanici na Špici še živa

Mestna občina Ljubljana (Mol) skrbi za redni monitoring kakovosti vode Ljubljanice. Spremljajo fizikalne in kemijske lastnosti, vsebnost težkih kovin, farmacevtska sredstva ter mikrobiološke parametre, so za STA pojasnili na oddelku za varstvo okolja mestne uprave Mola.

Z vidika ocenjevanja kakovosti vode za potrebe vzpostavitve kopalnih voda so pomembni predvsem mikrobiološki parametri, torej vsebnost fekalnih bakterij (Escherichia coli, enterokoki). "Da lahko površinska voda pridobi status kopalne vode, je treba redno spremljati mikrobiološke parametre in na podlagi večletnega monitoringa zagotoviti, da ti parametri ne presegajo mejnih vrednosti skladno z uredbo o upravljanju kopalnih voda," pojasnjujejo na občini.

Status kopalne vode sicer podeli država, predhodno pa je treba na podlagi rednega monitoringa izkazati zadostno kakovost vode. Da bi dosegli ta status, so leta 2017 na Molu začeli izvajati dodatni monitoring vode v Ljubljanici. Nadzor poteka enkrat tedensko, od maja do septembra. V njem opazujejo fizikalne parametre (temperaturo, pH, elektroprevodnost, nasičenost s kisikom), mikrobiološke parametre (Escherichia coli, enterokoki) ter kemijske parametre (amonij, nitrat, ortofosfat, celoten fosfor, KPK5).

Rezultati monitoringov kažejo, da je kemijsko stanje Ljubljanice vseskozi dobro, posamezna preseganja pa se pojavljajo pri mikrobioloških parametrih, torej vsebnosti bakterij fekalnega izvora. Ključni dejavniki, ki vplivajo na prisotnost teh bakterij v vodi, so nenadzorovani izpusti komunalnih vod ali kanalizacije, ladijski promet ter kolonije stalno živečih živali, kot so nutrije, race in želve (na širšem območju Špice so problem zlasti nutrije).

"Dosedanje analize vode so torej pokazale, da je Ljubljanica občasno primerna za kopanje, ampak so določeni vzorci vsake toliko neustrezni, kar onemogoča pridobitev statusa kopalne vode. Tako sliko kažejo tudi letošnji vzorci vode," so povzeli. Kakovost vode se predvsem poslabša v času nižjih vodostajev in povišanih temperatur.

Kot poudarjajo na mestni občini, so sprejeli že številne ukrepe za to, da se bo v Ljubljanici znova mogoče kopati."Med njimi je zagotovo k izboljšanju kakovosti vode največ doprinesla izgradnja manjkajoče kanalizacije na območju Rakove Jelše," so pojasnili. Cilj Mola je sicer, da bi bilo 98 odstotkov prebivalcev na območjih strnjenega mestnega značaja priključenih na kanalizacijo. To bodo urejali v sklopu tretjega dela velikega kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja.

V sklopu projekta bodo dogradili kanalizacijo na širšem območju južnega dela Ljubljane, ki vključuje Sibirijo, Rakovo Jelšo, Ižansko cesto, Ilovico in Galjevico, kar bo, kot so prepričani, pomembno prispevalo k izboljšanju kakovosti vode Ljubljanice."Tudi z izgradnjo kanalizacije v Občini Log-Dragomer, ki jo nameravajo zaključiti v dveh letih in pol, bomo bližje kopanju na Špici, saj bo tako od Vrhnike do izliva v Savo Ljubljanica čista," so dodali. 

"Vsekakor je cilj izboljšati kakovost Ljubljanice oziroma zagotoviti neoporečnost vode ter pridobiti status kopalne vode," zatrjujejo na Molu."Ko bodo vsi prej navedeni ukrepi izvedeni, verjamemo, da bo na Ljubljanici na Špici omogočeno kopanje."