Hrvaški pravni strokovnjaki namreč trdijo, da možnost za sprožitev mednarodne arbitraže zastara pet let po spornem dogodku. Ker je slovenska vlada Hrvaški prenehala dobavljati elektriko iz NEK sredi leta 1998, se petletni rok za začetek arbitraže izteče sredi leta 2003.
K takšnemu zaključku naj bi vodilo večletno slovensko izogibanje kakršnemukoli dogovoru o skupni elektrarni, kakor tudi slovensko zavlačevanje z ratifikacijo sporazuma o NEK. Slovencem gre na roko tudi nedavna odločitev slovenskega ustavnega sodišča, ki je preložilo odločitev o ustavni presoji pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške glede NEK, zaradi česar je bila ta točka tudi umaknjena z dnevnega reda seje državnega zbora, ugotavlja Vjesnik.
Na to, da se Slovenci z razlogom bojijo rezultata morebitne mednarodne arbitraže o tem in tudi drugih odprtih slovensko-hrvaških vprašanjih, kaže po pisanju Vjesnika tudi nedavna zaskrbljenost slovenskega zunanjega ministrstva glede informacije, da bo hrvaška diplomacija nasprotovala t.i. Volčičevem amandmaju. V njem italijanski predstavnik v Evropskem parlamentu Dimitrij Volčič predlaga izbris možnosti mednarodne arbitraže kot možne rešitve za reševanje odprtih vprašanj med državama.
Del hrvaških energetskih strokovnjakov je tudi zaskrbljen zaradi napovedi, da bo Hrvaška do konca letošnjega leta počakala na morebitno slovensko ratifikacijo sporazuma. Če Slovenija do takrat ne bi ratificirali sporazuma, bi Hrvaški ostalo samo pol leta za sprožitev mednarodne arbitraže, za kar pa veljajo določena pravila.
Kot je za Vjesnik povedal Kažimir Vrankič, ki je bil glavni pogajalec o sporazumu in je v Hrvatski elektroprivredi (HEP) pristojen za nuklearko, bi bilo najprej potrebno pripraviti zadnji predlog za dogovor, za kar bi potrebovali mesec ali dva, ker je potrebno soglasje nadzornega sveta HEP in vlade. V njem bi Hrvaška Sloveniji predlagala, da odkupi hrvaško polovico elektrarne in jo plača z denarjem (najmanj okoli 700 milijonov dolarjev) ali z elektriko, ki bi jo Hrvaška dobila iz svojega dela nuklearke do konca njenega obratovanja.
Problem pa je v tem, tako Vjesnik, da ima Slovenija nato tri mesece časa za odgovor. Če takšno ponudbo zavrne ali na njo odgovori negativno, lahko Hrvaška sproži mednarodno arbitražo, če seveda že ni potekel omenjeni petletni rok. Vjesnik je iz neuradnih virov blizu ministrstva za gospodarstvo izvedel, da bi bilo šest mesecev dovolj za sprožitev mednarodne arbitraže. Ob tem pa strokovnjaki poudarjajo, da po pravilih Evropske energetske listine (glede spora države in tujega vlagatelja) ni potrebno soglasje Slovenije, ker sta ta dokument ratificirali tako Slovenija kot tudi Hrvaška.
