AVDIO in FOTO: 'Šlo je za eksekucijo'

Predsednik Danilo Türk odkritja množičnega grobišča v Hudi Jami v Laškem v nedeljo ni želel komentirati. Dejal je, da je prišel praznovat dan pravic žensk, kar pa je zanj tudi prvorazredna tema v Sloveniji. Türk se je popoldne odzval s sporočilom za javnost in dodatno pojasnil včerajšnje izjave.

"Pretekli teden sem z žalostjo sprejel vesti o odkritju posmrtnih ostankov več sto ljudi, ki so bili pobiti in vrženi v Barbarin rov v Hudi Jami. Ta zločin najostreje obsojam, kakor tudi obsojam vse medvojne in povojne poboje," se je v sporočilu za javnost odzval predsednik države Danilo Türk.

Türk pričakuje, da bodo forenzične preiskave opravljene v najkrajšem možnem času in pozdravlja podporo, ki jo daje Vlada Republike Slovenije pri tem. Preiskovalni in pravosodni organi so dolžni storiti vse za temeljito kazensko preiskavo in za kazenski pregon, zgodovinska stroka pa naj razišče vse in pove vse resnice o povojnih pobojih in o vseh drugih vidikih druge svetovne vojne na naših tleh.

"Opozoril bi tudi, da so bili povojni poboji med najbolj tragičnimi in najbolj zločinskimi vidiki druge svetovne vojne. Ob koncu te največje morije v zgodovini človeštva je bilo več kot 12 milijonov ljudi izgnanih s svojih domov, več kot dva milijona ljudi, pripadnikov premaganih vojakov in civilistov, pa je bilo pobitih – brez sodbe in brez milosti. Poboji na slovenskem ozemlju so bili velik zločin in velika tragedija našega naroda. Naša domovina je bila zaradi svojega geografskega položaja izpostavljena in zaradi številnih pripadnikov tujih vojsk na naših tleh je bila ta izpostavljenost še večja. Bila pa je del veliko širše evropske in svetovne drame. Odgovornost do naše skupne evropske zgodovine zahteva, da razumemo celoto: ne samo naš del, ampak celoto vojne in povojne tragedije."

"Zaradi pravilnega razumevanja moje včerajšnje izjave bi želel poudariti, da gre pri povojnih pobojih za pomembno temo, s katero se Slovenija mora soočiti. Politično manipuliranje z njo pa je drugorazredno in nesprejemljivo," je še povedal Türk.

Pahor: Grobišče v Hudi Jami je nov opomin

Premier Borut Pahor predlaga, da v zaključnem naporu za oblikovanje široke politične podpore zakonu o žrtvah vojnega nasilja Slovenija začne in sklene tudi obravnavo zakona o vojnih grobiščih.

“Menim, da je moralna in politična dolžnost politike, da čim prej doseže dogovor in sprejme oba zakona ter tako v okviru svojih pristojnosti na najboljši način izpolni njeno dolžnost do preteklosti in prihodnosti. Grobišče v Hudi Jami, prizorišče zelo žalostnega in tragičnega časa in mesta iz slovenske zgodovine, je nov opomin vsem nam, da si prizadevamo za primerno ravnanje države. Sem štejem med drugim tudi odločitev za postavitev skupnega spomenika oziroma kostnice žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja. Menim, da je osnutek pripravljenega zakona dovolj dobra osnova, da v razumnem času dosežemo potrebno soglasje za njegovo obravnavo in sprejem v Državnem zboru,“ je v pozivu parlamentarnim strankam zapisal Borut Pahor.

SLS: Cinizem in aroganca

Z izjavo, da predsednik ne bo razpravljal o drugorazrednih temah, je dokazal "cinizem in aroganco do vseh žrtev povojnih pobojev, njihovih svojcev in prijateljev kot tudi do vseh slovenskih državljank in državljanov, ki jih je zadnje odkritje žrtev povojnih pobojev v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem šokirala in prizadela," so poudarili v Slovenski ljudski stranki (SLS).

Zaradi tega, ker je predsednik prezrl pretresenost slovenske javnosti nad odkritjem morišča ter žrtve povojnih pobojev opredelil kot drugorazredno temo, ga SLS poziva, da se opraviči za svojo neprimerno izjavo oziroma v nasprotnem primeru poda odstopno izjavo. Ogorčeni so še nad tem, da Türk ne premore izkazati morale, etike in sočutja.

Neokusne in žaljive izjave Türka

V stranki Nova Slovenija poudarjajo, da se predsednik države Danilo Türk niti predsednik vlade Borut Pahor še vedno nista poklonila žrtvam pobojev v Barbarinem rovu, prav tako pa tudi nista obsodila zločina, ki ga je po vojni zagrešila takratna komunistična oblast.

"Neverjetno je, da prav predsednik države kot vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil označuje genocid nad lastnim narodom kot drugorazredni dogodek. Predsednik države bi moral biti prvi, ki bi obsodil tovrstne zločine in se poklonil žrtvam ter s tem jasno sporočil, da so to skrajno barbarska dejanja, v nasprotju z vsako civilizacijsko normo," so se kritično odzvali na izjave predsednika. Dejali so še, da je žalostno, da se bodo žrtvam prej poklonili predstavniki hrvaške vlade.

"... (Izjava predsednika države) je jasno sporočilo, da svojci medvojnih in povojnih pobojev še naprej ostajajo drugorazredni državljani in 'izdajalci', kot jih je vseskozi označevala komunistična oblast in njeni nasledniki ter na takšen način opravičevala svoja zločinska dejanja," so še dejali.

Samo s priznanjem in obsodbo zločinov lahko v Sloveniji začnemo verodostojen proces za dosego dokončne narodne sprave, poudarjajo v NSi. Prepričani so, da bo sprejem zakona o žrtvah vojnega nasilja prva priložnost za popravo vojnih krivic.

Šokantna izjava predsednika

V SDS pričakujejo, da bo predsednik Türk dodatno obrazložil svojo izjavo glede prikritega grobišča v Barbarinem rovu, je povedal poslanec SDS France Cukjati. Türk naj se po njegovih besedah opraviči, če je bil napačno razumljen in če je sam prepričan, da gre kljub vsemu za pomembno vprašanje. Cukjati meni, da predsednikove izjave "ne moremo razlagati tako, da bi on omalovaževal vprašanja, ki se pojavijo vsakokrat ob novem odkritju množičnega grobišča". Kot je pojasnil, se Türk "zagotovo dobro zaveda, da je še mnogo ljudi živih, katerih starši, bratje, sestre so bili na tak način pobiti ali živi zazidani".

Podpredsednik največje opozicijske stranke Milan Zver je dejal, da ga je izjava predsednika dobesedno šokirala in to dvakratno. Prvič zaradi besed, da so tokratna odkritja povojnih grobišč v Hudi Jami pri Laškem drugorazredna tema, ob tem pa tudi očitek NSi, da s svojimi zahtevami zadeve izkorišča zgolj za lastno politično kampanjo.

"Pričakujem, da bo še danes dal kakšno izjavo, opravičilo ali pa vsaj pojasnilo. Tudi če se z njim strinja določen del slovenske javnosti, je on predsednik vseh državljanov, zato je korektno, da se opraviči tistemu delu državljanov, ki jih je s svojo izjavo morda užalil," je dejal Zver.

Postavitev spominskega obeležja

V SD so dejali, da izjave predsednika države lahko pojasni le predednik sam. "Kar zadeva grobišča v Hudi Jami, slovenska politika žal še ni realizirala že dogovorjene odločitve, da se vsem žrtvam vojne in povojnega revolucionarnega nasilja postavita skupen spomenik in skupna kostnica," je v pismu zapisal predsednik poslanske skupine SD Miran Potrč.

Zatrdili so še, da bi se ob ustreznih spominskih dogodkih poklonili tudi predstavniki države in strank, ne pa da se odnos do takšnih ravnanj sedaj zlorablja za aktualne politične potrebe strank.

Preživela grozote v Laškem

Maja leta 1945 se je Mila Galić skupaj s svojimi starši, bratom in sestro vkrcala na vlak. Mislila je, da odhajajo v Veliko Britanijo, vendar so prišli zgolj do Slovenije. "Na vlak je vstopilo veliko ljudi – otroci, ženske, starejši ljudje, vojska, vse je bilo v teh vagonih. Nikjer nismo mogli sedeti. Stali smo vse do Laškega," je dejala Mila.

Ko so sestopili z vlaka, je njena družina skrivaj pobegnila iz kolone ljudi, poroča Dnevnik.hr. Osem dni so se skrivali v neki hiši, ki je imela pogled na taborišče. "To taborišče je izgledalo kot tovarna. Če bi sedaj prišla do tega kraja, bi lahko vse opisala," je poudarila.

Osem dni se je taborišče počasi praznilo. "Vsako jutro je bil pred taboriščem prisoten pokrit tovornjak s cerado. Ljudje so začeli po lestvah vstopati v tovornjak, potem pa so vse pokrili s cerado in umaknili lestve. Mi smo vse to gledali. Kasneje, ko so jih odpeljali nekam stran, smo slišali strojnico," je dejala Mila Galić. Prizor iz rova pri Laškem jo je globoko pretresel. "Zelo me je pretreslo, spomnila sem se vsega. Imela sem 15 let." Dejala je še, da je danes mati in babica predvsem zaradi božje pomoči.

Začetek dokumentacije predmetov

Sektor celjske kriminalistične policije nadaljuje kriminalistično-tehnična opravila, povezana s posmrtnimi ostanki v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem. Najprej bodo dokumentirali in po načelih kriminalistično-tehnične stroke zavarovali čevlje in drugo opremo. Kot so še sporočili z Generalne policijske uprave, bodo tedaj, ko bo izdana odredba preiskovalnega sodnika, v kateri bo opredeljen obseg dela s posmrtnimi ostanki, predstavniki inštituta za sodno medicino začeli svoja opravila. Predvidoma se bodo dela začela v tem tednu.

Človeški ostanki bodo po končanih sodnomedicinskih opravilih prepeljani v grobnico na pokopališču v Mariboru, ki je v upravljanju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in ki je bila zgrajena z namenom hrambe posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev.

Zaradi zagotovitve varnosti in glede na strokovne zahteve kriminalistične stroke je bil pred začetkom nadaljnjih kriminalističnih opravil v rudniškem rovu z ostanki predmetov opravljen protibombni pregled. Bombni tehniki bodo opravljali potrebne aktivnosti in zagotavljali varno delo strokovnjakom inštituta za sodno medicino, ki bodo začeli izvedeniško delo pri rovu s človeškimi posmrtnimi ostanki.

Hrvaška delegacija v Hudi Jami

Slovenska in hrvaška delegacija sta položili venca pri kapelici pred rovom Barbara v Hudi Jami pri Laškem, kjer so v torek odkrili prikrito grobišče, v katerem se po prvih podatkih nahajajo posmrtni ostanki od 200 do 300 ljudi. Podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je v izjavi za medije povedala, da so prizori zares strašni.

Kosorjeva je pojasnila, da so šli do vhoda v jamo, v bližnjem zabojniku so si ogledali fotografije, ki so bile posnete v jami, ter se seznanili s potekom dosedanje preiskave. "Po tistem, kar sem videla in slišala, sem brez besed. S slovenskimi kolegi smo se pogovarjali, ali lahko Hrvaška pomaga, saj naj bi bili v jami tudi Hrvati. Hrvaški državni tožilec in slovenska državna tožilka sta že od petka v nenehnem stiku," je dejala vodja hrvaške delegacije.

Poudarila je, da so Sloveniji ponudili pomoč pri procesu identifikacije žrtev, če bo to možno, saj Hrvaška ima veliko izkušenj na tem področju zaradi žrtev domovinske vojne. "Seznanili smo se s tem, kaj je bilo doslej narejeno, morda je tu tisoče posmrtnih ostankov. Prizori so zares strašni in mučni," pravi Kosorjeva.

Spomnila je, da sta Slovenija in Hrvaška maja lani podpisali sporazum o urejanju vojnih grobišč, v komisijo, ki se bo s tem ukvarjala, pa je Hrvaška že predlagala svoje tri predstavnike. Po mnenju Kosorjeve se je v Hudi jami zgodil strašen zločin, vsi zločini pa morajo biti preiskani oz. se mora poznati resnica zaradi zgodovine, nas samih in prihodnosti. Ocenjuje tudi, da se morajo izvedeti imena izvršitelja tega zločina, saj je šlo za poboj ljudi brez možnosti sojenja.

Kosorjeva je dodala, da je pritisk hrvaške javnosti zelo velik, saj številne družine nimajo informacij, kako so življenje končali njihovo najbližji po drugi svetovni vojni. Te družine zdaj upajo, da bodo le izvedele, kaj se je zgodilo z njihovimi sorodniki. Kot pravi Kosorjeva, gre za temeljno človekovo pravico. Družine morajo izvedeti resnico in na dostojen način pokopati posmrtne ostanke svojih najbližjih. "Če bomo vztrajni, bomo prišli do resnice ali vsaj njenih elementov," je prepričana podpredsednica hrvaške vlade.

Hrvaški notranji minister Tomislav Karamarko je Hudo jamo označil kot strašno grobišče, v Sloveniji pa je po njegovih navedbah takšnih grobišč več kot 600, na Hrvaškem 840, v BiH pa kakšnih 90. Po njegovi oceni je doslej hrvaška policija preiskala 24 tovrstnih grobišč, ob tem pa je napovedal še bolj intenzivno delo na tem področju.

Obsodba zločina

Za maščevalno, izvensodno in naklepno pobijanje ljudi po vojni ni opravičila, je dejala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Dodala je, da je treba žrtve vojne in povojne morije enkrat dokončno sprejeti za svoje, pa čeprav je sprava o tem še tako težka.

Predsednik Zveze borcev Slovenije Janez Stanovnik je po odkritju množičnega grobišča v Barbarinem rovu na območju Laškega dejal, da za zločini stojijo enote Jugoslovanske armade. ''Partizanska vojska je bila razpuščena marca 1945 in vključena v Jugoslovansko armado. Delovala je pod poveljstvom vrhovnega poveljnika (Josipa Broza Tita, op. a.) in ne več slovenskega glavnega štaba,'' je povedal. Tako se Zveza borcev kot partizanska vojska distancira od povojnih pobojev, ki so bili v kardinalnem nasprotju z vrednotami narodnoosvobodilne borbe. "Ker so bili izvensodni, nezakoniti in zločinski. In mi ta zločin obsojamo,'' je dodal.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar se je javno zavzela, da se poskuša odkriti tudi morebitne storilce, ne glede na časovno oddaljenost in uničene dokaze, je povzel minister za pravosodje Aleš Zalar. Ob tem je poudaril, da imajo generalna državna tožilka in pristojni tožilci vso potrebno podporo ministrstva za pravosodje pri preiskavi. Informacij, v kateri fazi so policijsko tožilski postopki preiskave, minister nima.

Kot je znano, je policija v Barbarinem rovu na območju Laškega odkrila več sto trupel ljudi. O grobišču v rudniku je že leta 1990 v knjigi Teharske žive rane pisal Roman Leljak. Od uradnega odkritja pa je minilo kar 19 let.