Pozitivna Slovenija zaradi holdinga razmišlja o referendumu

Odbor DZ za finance je podprl predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu. Sprejel je tudi predlagana dopolnila koalicijskih strank, ki so jih pripravili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ.

Dopolnila – nanašajo se na 37 od 41 členov predloga zakona – sicer niso v celoti sledila mnenju zakonodajno-pravne službe, jih pa nameravajo po pojasnilih predsednika odbora Andreja Širclja uskladiti do obravnave na seji DZ.

Med sprejetimi dopolnili je, da holding poleg letnega nakazila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 milijonov evrov za namene usklajevanja pokojnin zagotovi, da se za namen nakazila oblikujejo rezerve v višini 10 odstotkov kupnine, ki jo dobi holding iz naslova prodaje premoženja, ki je bilo na holding preneseno na podlagi pripojitve Kapitalske družbe (Kad). Po prvotnem vladnem predlogu bi se oblikovala rezervacija v višini sedmih odstotkov kupnine, ki jo dobi holding. Odbor je zavrnil tudi predlog DeSUS, da bi rezervacija znašala sedem odstotkov kupnine, ki bi jo dobil holding od prodaje celotnega drugega premoženja v lasti države, ki do pripojitve Kada ni bilo v upravljanju Kada.

'Na koncu bomo ostali brez premoženja'

Člani odbora iz SD in PS so nasprotovali obravnavi predloga zakona po nujnem postopku, saj da bi o tako pomembni tematiki moral DZ opraviti splošno razpravo. Sejo so zato obstruirali.

"Vse je narejeno zelo hitro, nepremišljeno. Gre za zadnjo fazo privatizacije. S pomočjo holdinga bomo prodali zlatnino, srebrnino netransparentno, hitro z namenom, da rešujemo bančni sistem, na koncu pa bomo ostali brez premoženja," je dejal Matjaž Han iz SD.

Njegov strankarski kolega Matevž Frangež pa je menil, da bodo z rešitvijo, kot jo predlagal vlada, močno ogrožena načela Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po njegovem mnenju se s kombinacijo dobrih in slabih naložb ne bo doseglo učinkovitega upravljanja, ampak privatizacijo.

'Cilj zakona je bolj pregledna upravljalska struktura'

Finančni minister Janez Šušteršič je ponovil, da je cilj zakona zagotoviti "bolj pregledno, bolj odgovorno upravljavsko strukturo". Po predlogu se bo Slovenska odškodninska družba (Sod) v treh mesecih preoblikovala v holding, k holdingu bodo pripojili Kad in DSU, pri čemer bodo bilance Kada vodene ločeno.

Klasifikacija naložb – katere so strateške, portfeljske, za prestrukturiranje, nepremičninske – naj bi bila pripravljena v dveh mesecih. Holding bo lahko ustanovil odvisne družbe, ob pripojitvi Kada bo odvisna družba holdinga tudi Modra zavarovalnica, ki so jo lani izločili iz Kada.

Zakon bo tudi podlaga za prenos slabih terjatev bank na holding. Po predlogu bo holding izdal obveznice z državnim poroštvom, s čimer bo moral soglašati še DZ. Pri prenosu slabih naložb naj bi uporabili realno ekonomsko ceno, s prenosom terjatev bodo prenesli tudi zavarovanja. Banke bodo za to državno pomoč dolžne plačati določeno provizijo in tako delno financirale to operacijo, je dejal minister. DZ naj bi predlog zakona obravnaval na današnji nujni seji.

Lukšič: Vlada je na plenilskem pohodu

Na potrditev zakona o državnem holdingu se je odzval tudi predsednik SD Igor Lukšič, ki holding razume kot plenilski pohod vlade. "Obstaja neka velika verjetnost, da se vlada pripravlja za zadnji plenilski pohod. Najprej levi, potem hijene in nazadnje bodo prišli še mali glodavci, ki bodo pojedli teh 10 milijard evrov, ki so jih ustvarile slovenske generacije do zdaj," je dejal Lukšič.

Ob tem je opozoril, da se predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu obravnava po nujnem postopku, za razpravo pa je na voljo samo 10 minut.

Po Lukšičevem mnenju je glavni problem v Sloveniji upravljanje državnega premoženja, zato so v prejšnji vladi začeli razvijati model, ki je etabliran v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), in ta model bi bilo treba razvijati naprej. Vlada z modelom državnega holdinga podira vse dosedanje oblike zato, da bi bilo potem lažje razprodajati premoženje, ki je ostalo, je prepričan prvak SD.

O dogajanju na zaprti seji odbora DZ za finance in monetarno politiko, na kateri naj bi tako bančnik France Arhar kot guverner Banke Slovenije Marko Kranjec kritizirala idejo, da se slabi krediti združujejo z vsem državnim premoženjem, pa je Lukšič na novinarsko vprašanje pojasnil, da je to tudi njegovo stališče in večine strokovnjakov, s katerimi se je pogovarjal.

Po njegovem mnenju bi bilo treba ustanoviti poseben sanacijski sklad, kamor bi dali slabe terjatve in z njimi upravljali na način, da bi hkrati omogočili, da banke ostajajo zdrave. Združevanje v holding pa je zelo slab obet za to, da bi se rešila dva problema, in sicer dobro upravljanje državnega premoženja in hkrati reševanje bank.

Janković: Razmislili bomo o referendumu

Na napovedano ustanovitev holdinga se je odzval tudi predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. Čeprav holdingu načeloma ne nasprotuje, koalicijo poziva, naj zakon umakne s seje in si vzame čas za javno razpravo o njem. Kot pojasnjuje, so tudi sami v PS zakon vložili z namenom, da bi omogočili razpravo. Referendumom sicer Janković ni naklonjen, vendar pa bo v primeru sprejetja zakona o državnem premoženjskem holdingu prvič razmislil o tem, da bi poslance pozval k razmisleku za zahtevo za referendum.

Dejal je še, da imajo načelno zagotovljeno potrebno število poslanskih glasov, ki po njegovih besedah prihajajo iz različnih strank. Ali tudi iz koalicijskih vrst, pa ni odgovoril.

Janša: Kdor bo zakon blokiral, bo prevzel odgovornost

Na Jankovićeve besede o referendumu se je že odzval premier Janez Janša. Tisti, ki bo blokiral ta zakon in zavlačeval njegovo uveljavitev, bo tudi prevzel odgovornost za takšno stanje, je dejal. Ta odgovornost bo "zelo konkretna in jo bodo davkoplačevalci, ko bodo to plačevali, tudi konkretno izterjali".

Janša dopušča možnost različnih načinov reševanja tega problema oz. pravi, da reševanje preko holdinga zagotovo ni edini možni način. Je pa po njegovem mnenju edini način, s katerim takoj ne bremenimo žepov davkoplačevalcev "z znatnim bremenom, ki ga v tem trenutku najbrž niso sposobni prenesti".

Tiste, ki govorijo, da so še druge možnosti, tako Janša sprašuje, "kje so bili zadnje tri leta in zakaj jih niso uveljavili, zakaj zdaj zahtevajo dolgo časa za razpravo in za primerjanje različnih predlogov, ko tega časa ni". Pred dvema letoma bi po njegovem mnenju mogoče še lahko imeli "dva meseca, zdaj pa jih pač nimamo".