Dan pred tem je ministrica Rihtarjeva v Celovcu simbolično predala arhivsko gradivo, ki ga je doslej hranil Arhiv Slovenije. V govoru po simbolični izmenjavi je Rihterjeva poudarila, da le-ta prispeva h krepitvi dobrososedskih odnosov in ima veliko kulturno in zgodovinsko vrednost za obe strani, pa tudi pravni, politični in gospodarski pomen. Oba arhiva bosta z izmenjavo dobila vrnjeno gradivo, ki jima pripada po izvoru. Rihtarjeva je še dodala, da je današnja izmenjava redek primer in je lahko zgled za druge države.
Da gre za dokaz večjega zaupanja med državama, je menil tudi koroški deželni glavar Haider, ki je ministrici Rihterjevi simbolično predal kazenske spise o umorih in detomorih v 17. in 18. stoletju na Kranjskem. Do izmenjave arhivskega gradiva je prišlo na podlagi dobrososedstva, s tem pa sta državi postali tudi vzor mnogih državam v Evropi, je dejal Haider in dodal, da do izmenjave arhivskega gradiva prihaja prav v času, ko se Slovenija približuje EU. Tudi s tega vidika je izmenjava predvsem simbol integracije Slovenije v širšo evropsko skupnost, je še menil koroški deželni glavar, ki je svoj govor končal v slovenščini, in izrazil upanje, da bosta včerajšnja in današnja izmenjava arhivskega gradiva zgled za reševanje drugih odprtih vprašanj med državama.
V celoti koroški deželni arhiv Arhivu Slovenije izroča 45 originalnih listin od leta 1342 do 1840 na pergamentu in papirju, z ali brez pečatov, različnih izstaviteljev ter različnih prejemnikov s Kranjske in današnjega slovenskega dela Koroške; 6 originalnih rokopisnih knjig iz 17. in 18. stoletja, med njimi 3 urbarje; arhivalije iz Zbirke Koroškega zgodovinskega društva, ki se nanašajo na Kranjsko, tako imenovane Kranjske spise od 1537 do 1786 (skupaj 2123 listov) in vsebujejo predvsem civilno pravne spise Vicedomskega urada za Kranjsko in še nekatere druge listine.
