Gorski reševalci z nevarnega pobočja Krna rešili turnega smučarja

V petek popoldne se je 30-letni slovenski državljan s turnimi smučmi nameraval povzpeti na Krn. Med prečenjem zasneženih pobočij v smeri Kožljaka na višini okoli 1600 metrov je sprožil več klož. Zaradi velike nevarnosti nadaljnjega plazenja je z vzponom prekinil, poklical GRS in prosil za pomoč. 

Zapis in fotografije omenjenega dogodka je na svoji strani na Facebooku delilo Planinsko društvo Tolmin. Kot je zapisal Miljko Lesjak iz GRS Tolmin, se je na klic takoj odzvalo 12 reševalcev GRS Tolmin in posadka helikopterja SV z ekipo HNMP, ki se ji je na pristajališču v Tolminu pridružil še reševalec letalec. Nepoškodovanega turnega smučarja so z elektromotornim vitlom dvignili z nevarnega terena in ga pripeljali do planine Kuhinja, kjer so že čakali reševalci s terenskim vozilom za primer klasičnega reševanja. 

"Na pobočju Krna so se pred dnevi že sprožili veliki plazovi, med tednom pa se je nabrala nova količina nesprijetega snega in že tako nestabilno snežno odejo napravila še bolj nestabilno. Čeprav je pogled na močno zasnežena pobočja gora izredno vabljiv, pa vse turne smučarje in ostale obiskovalce gora opozarjamo, da je nevarnost plazov zelo velika. Če pa kljub temu nameravajo na turo, naj dobro preučijo razmere na terenu in za vzpon izberejo pobočja, kjer ni nevarnosti plazov," je ob tem zapisal Lesjak. 

Pripisal je, da cilj njegove objave ni obsojanje smučarja, pač pa je sporočilo namenjeno obveščanju o trenutnih nevarnostih proženja snežnih plazov. 

Nevarnost snežnih plazov v gorah je znatna

Po podatkih Agencije RS za okolje je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1400 metrov ZNATNA, 3. stopnje, nižje pa ZMERNA, 2. stopnje. V vzhodnem delu naših gora, kjer je snega manj, je meja med 2. in 3. stopnjo nekoliko višje. Predvsem so nevarna strmejša pobočja in mesta z napihanim snegom ter grape, kjer se je sneg nakopičil. Tam lahko že ob majhni obremenitvi s strmih pobočij sprožite plaz kložastega snega. Na strmih pobočjih so možni tudi posamezni spontani kložasti plazovi. 

Ker se nadaljuje razmeroma hladno vreme s temperaturami pod ničlo, se sneg le počasi preobraža in seseda. Snežna odeja je večinoma mehka in se globoko predira, ponekod je nastala skorja zaradi vetra, na nekaterih prisojnih pobočjih tudi zaradi sonca v preteklih dneh, čeprav ga je bilo malo. Skorja je nastala tudi v nižjih legah sredogorja zaradi ohladitve, ko je mokri sneg pomrznil. Veliko je zametov in opasti, vetru izpostavljene lege so precej spihane. 

Danes bo sprva delno jasno, čez dan se bo od juga oblačilo. Baza oblakov bo večinoma visoko nad vrhovi, le v Kamniško-Savinjskih Alpah bo lahko nastal venec oblakov predvsem na nadmorskih višinah od 1300 do 1800 metrov. Pihal bo šibak severovzhodnik. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in suho vreme. Pihal bo šibak do zmeren severovzhodnik. Hladno bo, na 1500 metrih bo temperatura okoli –8 °C. V ponedeljek bo oblačno in megleno, občasno bo rahlo snežilo. 

Snežna odeja se bo le počasi sesedala in preobražala, sneg bo zaradi hladnega vremena ostal suh in mehak. Hladno vreme lahko oslabi povezanost snežne odeje. Na izpostavljenih mestih – zlasti na primorski strani gora bo pihal okrepljen veter vzhodnih smeri, ki bo prenašal nov rahel sneg in gradil nove klože. Nevarnost snežnih plazov bo nad okoli 1400 metrov ostala ZNATNA, 3. stopnje, nižje pa večinoma ZMERNA, 2. stopnje.