Stoltenberg poslance pozval k zvišanju sredstev za obrambo

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v nagovoru v DZ, kjer nastopijo le redki tuji gosti, poudaril, da je zdaj, ko se varnostni položaj poslabšuje, ko odnosi postajajo bolj napeti, čas, da se izdatki za varnost znova okrepijo. Če so se ti izdatki lahko zmanjšali, ko so se ob koncu hladne vojne napetosti znižale, potem bi bilo odgovorno, da se zdaj znova zvišajo, je dejal.

Slovenijo je sicer pohvalil za prisotnost na misijah v Afganistanu in na Kosovu ter za sodelovanje v misiji okrepljene prisotnosti na Baltiku. "Moč Nata je v tem, da je zavezništvo 29 držav, ki složno varujemo drug drugega," je poudaril in dodal, da složnost zaveznic tudi odvrača nasprotnike, kakršna je Rusija. Hkrati pa skupni boj proti zatočiščem za teroriste, kakršna je bila skupina Islamska država, krepi varnost tudi na domačem ozemlju.

Zavezništvo se mora zaradi spreminjajočih se groženj varnosti vseskozi prilagajati in to tudi počne. Zato so potrebna tudi večja vlaganja v obrambo, je tudi poudaril Stoltenberg in spomnil na dogovor z vrha v Walesu leta 2014, da bodo članice v desetih letih svoje obrambne izdatke dvignile na dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Izrazil je zadovoljstvo, da se je varčevalni trend na področju varnosti obrnil in da bo letos cilj dveh odstotkov BDP že izpolnjevalo osem članic, medtem ko so ga pred štirimi leti le tri. A slovenski prispevek v višini okoli odstotka BDP je prenizek in zavezništvo od Slovenije pričakuje več.

K povečanju sredstev za obrambo je Stoltenberg zato pozval kar neposredno poslance, saj da so oni tisti, ki na koncu odločajo o proračunu. Čeprav mnogi menijo, da bi bilo boljše, če bi se sredstva namenilo za bolnišnice ali socialo, pa "kruta resničnost pravi, da je treba narediti več" za zagotavljanje varnosti. Tudi ni pošteno, da se male države, kot je Slovenija, skrivajo za velikimi, je še poudaril Stoltenberg, ki se, kot je večkrat poudaril, zaradi svojih izkušenj kot poslanec, minister in predsednik norveške vlade dobro zaveda, pred kakšnimi izzivi so glede tega vprašanja poslanci.

V poslanskih skupinah glede tega vprašanja previdni

Poslanec Darij Krajčič iz LMŠ je poudaril, da sta obramba in varnost opredeljeni kot prioriteti v koalicijski pogodbi in da bodo dali temu posebno pozornost. Vendar bo treba počakati na rebalans proračuna za prihodnje leto. Prezgodaj je govoriti o tem, "kje se bo jemalo in kam dajalo", meni. Na vprašanje, kako bodo to uskladili z Levico, s katero imajo parafiran sporazum o sodelovanju, Levica pa povečevanju obrambnega proračuna nasprotuje, je Krajčič odgovoril, da sporazum zajema določene projekte, obrambno področje pa ni med njimi. "Najprej moramo uskladiti stvari v koaliciji, potem doseči sporazum z Levico. Mogoče pa bomo dobili podporo tudi na drugi, desni strani opozicije," je dejal.

V SDS se niso hoteli odzvati. Predsednik stranke NSi Matej Tonin pa je pojasnil, da bi podprli dvig obrambnega proračuna na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kot je to v ponedeljek nakazal obrambni minister Karl Erjavec, a je sam "rahlo skeptičen", ali bo do takega predloga sploh prišlo. Sicer pa je Tonin menil, da si Slovenija trenutno "varnost in obrambo zagotavlja na lizing, ampak tudi lizing je nekega dne treba plačati, ker drugače ti to dobrino odvzamejo". To je danes prišel povedati tudi Stoltenberg, ker enostavno ni pošteno, da na preostale članice zveze prelagamo naše obrambne in varnostne stroške, je ocenil in poudaril, da je zaveze treba spoštovati.

V SD so opozorili, da temelj izdatkov za obrambo zdaj predstavlja srednjeročni obrambni program 2018-2023, po katerem bi Slovenija za obrambo v tem obdobju namenila 1,11 odstotka BDP. Podprli bi tudi dvig obrambnih izdatkov, vendar le, "če bomo s temi sredstvi optimalno uresničevali zaveze iz koalicijske pogodbe in hkrati s tem tudi ostale področne politike". Poudarili so, da je Slovenija cenjena članica Nata, ki aktivno sodeluje in je vpeta v obveznosti, ki jih narekuje članstvo. Izpostavili so tudi delo njihove prejšnje obrambne ministrice Andreje Katič pri pripravi prenove krovne zakonodaje in izrazili pričakovanje, da bo ta zdaj v tem mandatu sprejeta.

Tudi v SMC so poudarili, da so se v času prejšnje vlade sredstva za obrambo "po dolgem času postopno začela povečevati". To bi se moralo nadaljevati tudi z novo vlado, menijo. "Naš pristop mora biti ambiciozen, vendar mora upoštevati javnofinančne zmožnosti naše države. Ne smemo namreč pozabiti tudi na druge prioritete, ki so pomembne za razvoj Slovenije," so opozorili.

Andrej Rajh iz SAB je spomnil, da je bil vstop v zvezo Nato podprt tudi na referendumu, zaveze pa da je treba spoštovati. Zavzel pa se je za koriščenje evropskih sredstev "za dvojno rabo", kot je na primer nakup vojaških helikopterjev za potrebe reševanja v gorah ali pa večnamensko rabo vojaške infrastrukture, tako da bi financiranje iz vojaškega proračuna omogočalo tudi koristi za civilno prebivalstvo.

Izrazito kritičen pa je bil prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je menil, da je Slovenska vojska "v razsulu" in da bo Erjavec "nadaljeval slabo delo" prejšnje ministrice Katičeve. "Stoltenberg je bil s svojimi izjavami še nežen, sam bi stanje ocenil veliko ostreje," je dejal.

Šarec in Stoltenberg poudarila pomen Nata in krepitve sredstev za varnost  

Podobno sporočilo kot poslancem je Stoltenberg podal tudi predsedniku slovenske vlade Marjanu Šarcu, ki ga je gostil na Brdu pri Kranju. Tam si je visoki gost ogledal tudi vajo delovanja Enote za specialna delovanja.

Ker se varnostna situacija lahko hitro spreminja, je sredstva za varnost treba okrepiti že zaradi nas samih, ne le zaradi Nata, je na skupni novinarski konferenci po srečanju poudaril slovenski premier. Prav tako je treba spoštovati zaveze, ki so bile dane ob vstopanju v zavezništvo pred 15 leti in leta 2014 na vrhu v Walesu, je dodal. "Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti," je dejal Šarec.

Generalni sekretar Nata je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji, glede "poštene delitve bremen" v zavezništvu pa pričakuje, da bo Slovenija storila več. Slovenija namreč zdaj za obrambo namenja nekaj manj kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer se uvršča na rep vseh zaveznic.

"Dobra novica je, da so vse zaveznice prenehale z zniževanjem izdatkov za obrambo in jih začele povečevati ter da je večina zaveznic predstavila ukrepe, kako doseči dva odstotka BDP za obrambo do leta 2024. Leta 2014, ko smo sprejeli zaveze, so le tri članice namenjale vsaj dva odstotka BDP za obrambo. Letos pričakujemo, da bo ta odstotek dosegalo osem članic. Tako dejansko napredujemo," je dejal Stoltenberg.

"Pozdravljam dejstvo, da je tudi Slovenija nehala z zmanjševanjem in začela s povečevanjem sredstev za obrambo. Ampak moramo vedeti, da je povprečje v zvezi Nato, če izvzamemo ZDA, sedaj okoli 1,5 odstotka BDP, Slovenija pa namenja kar 50 odstotkov manj. Zato spodbujam Slovenijo, da naredi več," je dejal Stoltenberg. Hkrati je dodal, da ga vendarle opogumljajo močna sporočila s strani premiera in zunanjega ter obrambnega ministra.

Šarec je napovedal, da bo dinamika povečevanja sredstev za obrambo sledila, kot je začrtana. "Kar nekaj članic že namenja za obrambo dva odstotka BDP, na to pri nas čez noč seveda ni računati, si bomo pa zelo prizadevali, da pridemo po začrtani poti vsaj do 1,5 odstotka v nekaj letih, če bo seveda situacija to dopuščala," je dejal.

Stoltenberg je odgovoril tudi na vprašanji poslancev iz največje opozicijske in največje koalicijske stranke. Branka Grimsa so zanimali predvsem odnosi zavezništva z Rusijo in kakšne posledice naj bi doletele tiste države, ki v odnosih z Rusijo ne spoštujejo skupnih dogovorov. Darija Krajčiča iz LMŠ pa je zanimala perspektiva Makedonije in njen pomen za zavezništvo.

Glede odnosov z Rusijo je poudaril, da se zavzema za trdno in odvračalno držo do Rusije, da pa vendarle spodbuja dialog za zmanjševanje napetosti in izboljševanje odnosov s to vzhodno sosedo. Ponovil je zaskrbljenost, ker je Rusija uporabila silo proti Gruziji in nato tudi Ukrajini, ker povečuje izdatke za vojsko, ker na meji z Natom vseskozi potekajo obsežne vojaške vaje in tudi, ker razvija nov tip rakete, s čimer naj bi kršila pogodbo proti jedrskim raketam srednjega dosega iz leta 1987 (INF).

Opozoril je tudi na stopnjevanje hibridnega vojskovanja in poskusov "miniranja" pomembnih mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) ali pa Svetovna protidopinška agencija (Wada). Odločno skupno ukrepanje Nata proti ruskim dejanjem je po njegovem mnenju uspešno, saj se ukrajinski scenarij ne more ponoviti. A to ne izključuje prizadevanj za ohranjanje dialoga, je še ponovil generalni sekretar Nata.

Glede Makedonije pa je izrazil pričakovanje, da bo prišlo do ustrezne spremembe ustave v skladu z dogovorom z Grčijo, po katerem bi se država preimenovala v Severno Makedonijo. Za to je sicer potrebna dvotretjinska večina v parlamentu in če jim ne bo uspelo, potem naj bi prišlo do predčasnih volitev. A brez potrditve sporazuma z Grčijo ne bo članstva Makedonije v Natu, ki je za zavezništvo zelo pomembna za stabilnost v regiji, je še povedal Stoltenberg.

Protestniki in obstrukcija Levice

Med njegovim govorom v DZ se je pred hramom demokracije zbralo okoli 30 protestnikov, ki nasprotujejo načrtom zavezništva in ameriške vojske za uporabo Luke Koper kot logistične točke. Predstavnik skupine Proti bazi zveze Nato v Luki Koper Gaber Aleš je dejal, nasprotujejo dodatni militarizaciji slovenske družbe. Ameriška vojska se po njegovih besedah namreč že dlje časa zanima za trajno sodelovanje s koprskim pristaniščem za transport vojaške opreme in ameriških vojakov.

Kot je dejal, gre pri Stoltenbergovih pozivih k izboljšanju infrastrukture v Sloveniji in drugih državah, ki bo omogočila hitrejše premikanje težkega orožja, za strategijo strašenja z zunanjim sovražnikom, ki na koncu res deluje. "A tega mi nočemo. Nočemo se igrati nove hladne vojne za dobičke orožarske industrije," je dejal. 

V skupini Proti bazi zveze Nato v Luki Koper zahtevajo od vlade, da se ob Stoltenbergovem obisku ne zaveže k ničemur, ne da bi pri tem uporabila vse razpoložljive mehanizme demokratičnega odločanja. Zahtevajo tudi, da vsi politični poli sprožijo resno javno razpravo o tej nacionalno pomembni zadevi in zahtevajo sklic posvetovalnega referenduma. Poleg tega pozivajo DZ, da ustanovi ekspertno skupino, ki bo izdelala celovito študijo vplivov "še bolj intenzivne militarizacije" Luke Koper na promet, okolje, turizem in nenazadnje na suverenost države.

Protestnike je nagovoril tudi poslanec Levice Primož Siter, ki je dejal, da njihova poslanska skupina bojkotira Stoltenbergov nagovor v DZ. Kot je dejal, ne gre za prijateljski obisk, saj da je Stoltenberg prišel v Slovenijo z jasnimi zahtevami po povečanju porabe za obrambo.

"Slovenija ni vojaško ogrožena država, temveč je ogrožena razvojno in socialno," je poudaril. "Dva odstotka BDP za orožje bi na drugi strani pomenila seštevek vseh sredstev za to, da dvignemo socialne pomoči in pokojnine ter ponudimo brezplačne vrtce," je poudaril. "Danes izbiramo med tujim orožjem in blaginjo za vse, ne le za peščico," je dodal Siter.

Pahor zagotovil zavzemanje za izpolnjevanje zavez Natu

Stoltenberga je nato sprejel še predsednik republike Borut Pahor, ki mu je zagotovil, da se bo še naprej zavzemal za "ohranitev zavez Slovenije kot članice Nata", so sporočili iz predsednikovega urada.

Kot so pojasnili, je predsednik republike v pogovoru poudaril svoje zavzemanje za posodobitev slovenskega nacionalno varnostnega sistema. Dejal je, da podpira prizadevanja vlade za dvig vlaganj v obrambni sistem kot nujen ukrep pri posodabljanju celotnega nacionalno-varnostnega sistema. Poudaril je, da je Slovenija "verodostojna članica zavezništva, ki bo tudi v prihodnje gradila in ohranjala vojaške zmogljivosti ter sodelovala v operacijah, za katere smo se odločili".

V pogovorih sta se Pahor in Stoltenberg dotaknila tudi vprašanja sodelovanja med Natom in Evropsko unijo ter nadaljnjih korakov članic EU k poglobljeni enotni obrambni politiki. Govorila sta tudi o vlogi Slovenije pri zagotavljanju miru in varnosti na Zahodnem Balkanu in se strinjala, da je regija strateškega pomena za Nato, zavezništvo in EU pa si morata prizadevati še za dodatno krepitev strateške prisotnosti v regiji.