Generalna skupščina ZN z veliko večino obsodila ruski napad na Ukrajino

Resolucija, ki jo je ob podpori evropskih držav – med njimi je tudi Slovenija – predlagala Ukrajina, zahteva takojšen umik ruskih sil in najostreje "obžaluje" invazijo – to je izraz, ki so ga sprejeli namesto izraza "obsoja", da bi dobili večjo podporo.

Resolucija obsoja odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da poveča pripravljenost svojih jedrskih sil, in zahteva, da Rusija preneha z nezakonitimi grožnjami zoper druge članice ZN in uporabo sile proti drugim članicam ZN.

Resolucija, ki je za uspeh potrebovala sto glasov, dobila pa jih je 41 več, izraža globoko zaskrbljenost nad poročili o napadih na civilne cilje, kot so šole in bolnišnice, ter nad poročili o civilnih žrtvah.

Generalna skupščina ZN je simbolično, vendar odmevno in pomembno resolucijo sprejela, potem ko je Rusija v petek vložila veto na podobno resolucijo v Varnostnem svetu ZN. Izid glasovanja je potrdil upanje predlagateljev, da se bo pokazalo, kako osamljena je Rusija v mednarodni skupnosti.

Njena zaveznica Kitajska se je pri glasovanju vzdržala, tako kot tudi Kuba, z Rusijo pa so proti resoluciji glasovale Eritreja, Severna Koreja, Sirija in Belorusija. Za resolucijo sta med drugimi glasovali tudi Brazilija in Mehika, ki se nočeta pridružiti sankcijam proti Rusiji. Resolucijo je podprla tudi Srbija.

Nekaj članic Generalne skupščine ZN ni glasovalo, ker zaradi dolgov nimajo pravice do glasovanja ali iz drugih razlogov. Poleg Kitajske so se med drugim vzdržali še Indija, Irak, Iran, Pakistan, Južna Afrika in nekaj drugih držav, predvsem afriških.

Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica je Rusijo pred glasovanjem obtožil, da izvaja genocid. "Prišli so, da bi Ukrajini vzeli pravico do obstoja. Jasno je, da ruski cilj ni okupacija, ampak genocid," je dejal.

Njegov ruski kolega Vasilij Nebenzija je nato odgovoril, da je Ukrajina polna neonacistov, zahodne države pa obtožil, da želijo druge članice ZN z izsiljevanjem pripraviti do glasovanja za resolucijo.

Osamljenost Rusije, ki ji s svojimi argumenti ni uspelo prepričati mednarodne skupnosti, se je pokazala že v razpravi pred glasovanjem, uspeh resolucije pa jo je dokončno potrdil.