Kristjani doma in po svetu danes obhajajo cvetno nedeljo. To je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko verniki blagoslavljajo v šope povezano pomladansko zelenje. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, s katerimi so ljudje pozdravljali Jezusa Kristusa, ko je prihajal v Jeruzalem.
Škofje ordinariji vseh šestih slovenskih škofij so maševali v svojih stolnicah, papež Benedikt XVI. pa je daroval mašo na Trgu sv. Petra. Papež se je v svojem govoru spomnil predvsem trpljenja Iračanov. "Ustavite pokole, nasilje, sovraštvo v Iraku," je v pozivu, ki ga je označil za 'krik srca', med molitvijo na Trgu svetega Petra v Vatikanu dejal Benedikt XVI.
Papež je med molitvijo, ki je sklenila mašo ob cvetni nedelji, še izrazil željo po spravi, odpuščanju, pravičnosti in obojestranskem spoštovanju med verskimi skupinami "na solidarni poti k miru v božjem imenu".
Cvetna ali oljčna nedelja je prvi dan velikega tedna, ko se v bogoslužju spominjajo Jezusovega slovesnega vhoda v mesto Jeruzalem, saj je obudil Lazarja od mrtvih in so ga mnogi Judje imeli za mesijo, ki jih bo odrešil rimskega suženjstva in zavladal zemeljskemu kraljestvu. Obred se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi verniki nesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki izbirajo in povezujejo po krajevnih šegah in ga blagoslovljenega nesejo domov.
Obredi te nedelje, zlasti procesija, zelenje in branje evangelijskega poročila o Jezusovem trpljenju – pasijona, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve, ki so poznane že iz 4. stoletja.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.