FOTO: V rokah davčne tudi ferrari in gliser, skupaj vredna pol milijona evrov

Skladišče zarubljenih vozil na obrobju Ljubljane razkrije premoženje, ki ga je država uspela pobrati davčnim utajevalcem in dolžnikom. Med njimi kraljujejo ob zasegu 214 tisoč evrov vreden ferrari, prestižni športni terenci in AMG mercedes.

Med njih se v belem cliu pripelje vodja davčnih izterjav Jože Arzenšek, ki pojasni usodo vozil: "Ta vozila so zarubljena v postopku davčne izvršbe zaradi neplačila davkov. Če davek ni plačan v rokih, začnemo s postopki. Najprej z blažjimi postopki, potem z rubežem premičnin in nepremičnin."

Davčna uprava najprej ugotovi, kaj dolžnik poseduje. "Treba je upoštevati načelo, da dolžniku ne povzročimo nepotrebnih stroškov oziroma da ni nesorazmerja med neplačanimi davki in vrednostjo premoženja. Pred rubežem lastnika pozovemo k plačilu davka," pojasni Arzenšek. Prestižna vozila so najbolj pogosto ulov ustavljenih davčnih vrtiljakov, v katerih so trgovci z utajami brez dajatev uvažali najdražje štirikolesnike.

Medtem je na drugem koncu države, v eni od obalnih marin z lepilnimi trakovi že deset dni označen dobrih 14 metrov dolg gliser, vreden 300 tisočakov. Davčna uprava ponudbe zanj zbira do tega petka, najnižja dovoljena ponudba je 120 tisoč evrov.

Zakaj je bilo zarubljeno konkretno plovila, davčna uprava ne razkrije. Eden od poznavalcev pa nam je zatrdil, da so številni kupili plovila preko podjetij brez plačila DDV, ker naj bi jih oddajali. Ko davčni nadzor ugotovi, da gre le za obvod plačilu DDV, naloži zavezancu plačilo davka, kar pogosto pripelje tudi do rubeža.

Davčna izvršba je letos po trditvah Dursa 30 odstotkov uspešnejša kot lani. "V prvih devetih mesecih smo izterjali preko 450 milijonov davka," pojasni Arzenšek in doda, da se ljudje z rubežem večinoma sprijaznijo in sodelujejo v postopku, saj je tudi v njihovem interesu, da se dolg poplača.

Tudi sodišča so bila hitrejša

Država naj bi zaseženo prodala in tako prišla do poplačila davčnega dolga. A zapleta se pri sodiščih, ko morajo odločiti, ali to sploh lahko stori. Kot je povedal Arzenšek, ki je novinarju razkazoval dragi vozni park, sodni postopki za ta vozila trajajo že tri leta ali celo več.

Na ministrstvu za pravosodje so v odzivu zapisali, da se zavedajo pomena predvidljivih, pravočasnih in izvršljivih sodnih odločb, saj lahko te izboljšajo poslovno okolje, hkrati pa tudi spodbujajo neposredna tuja vlaganja. Glede zaseženih avtomobilov pa poudarjajo, da so v mandatu te vlade opazni pozitivni premiki.

Okrožna sodišča so v prvi polovici 2013 pravno zadevo rešila v povprečju v 11,3 meseca, povprečen pričakovani čas trajanja v teh zadevah pa je bil še lani 12,9 meseca. Tudi na okrajnih sodiščih so te zadeve letos tekle hitreje. 10,8 meseca je znašal povprečni čas ene zadeve, kar je skoraj mesec manj kot lani.

Počasnost rešujejo tudi z dodatnimi ukrepi. Tako skušajo prenoviti poslovne procese na sodiščih ter s tem razbremeniti sodnike administrativnih in rutinskih opravi. Ministrstvo je v zadnji noveli zakona o sodiščih zapisalo, da si mora sodstvo določiti časovne standarde poslovanja, saj so ugotovili, da kriterij sodnega zaostanka ni dovolj ambiciozno merilo, in reorganizirati svoje delovne procese z namenom doseganja večje učinkovitosti. Projekti prenove, ki nosijo rezultate, so za predsednike sodišč obvezni.