FOTO: 135 milijonov za izgradnjo kanalizacije. 'Tri leta bomo eno veliko gradbišče v dobro občanov'

V prostorih Centralne čistilne naprave Ljubljana so pristojni, vključno s premierjem Mirom Cerarjem, predstavili trenutno največji kohezijski projekt s področja okolja pri nas, ki bo predvidoma zaključen do konca leta 2020. Brez upoštevanja DDV je projekt posodobitve kanalizacijskega omrežja v treh občinah – Ljubljana, Vodice in Medvode vreden kar 111 milijonov evrov. Dobro polovico denarja bo zagotovila Evropska komisija, ostalo pa vse tri občine in nekaj tudi država.

Direktor podjetja JP Vodovod – Kanalizacija Krištof Mlakar je poudaril, da se toliko kanalizacije v Ljubljani in okolici na enkrat še ni gradilo vse od časov starih Rimljanov, župan občine Ljubljana Zoran Janković pa je dejal, da je ta veliki in uspešen projekt tipičen primer dobrega horizontalnega in vertikalnega sodelovanja med župani in pristojnimi ministrstvi oziroma vlado. Namreč, če je imela Ljubljana še pred desetimi leti komaj 68-odstotno priključenost na kanalizacijo, bo ta po zaključku tega projekta že 98-odstotna.

Seveda bo to s seboj prineslo veliko gradbišč in posledično tudi veliko nejevolje med prebivalci teh treh občin. "261 cest bomo razkopali v naslednjih dveh letih. Seveda bodo prebivalci jezni na nas," je dejal Janković in dodal, da si zgolj želijo dati Ljubljančanom tisto, kar si zaslužijo. "Tri leta bomo eno veliko gradbišče v dobro naših občank in občanov."

Navdušenja nad projektom pa ni skrival niti premier Cerar, ki se je zahvalil vsem za sodelovanje in vzorno povezovanje. "Slovenija se razvija in je v marsičem celo boljša od drugih," je poudaril in dodal, da si vlada prizadeva, da bi bilo takšnih okoljskih projektov še več, saj bi tako zagotovili še boljše življenje za državljanke in državljane.

"S tem projektom se v Sloveniji začenja še ena zgodba, za katero verjamem, da bo naložba v našo skupno prihodnost," pa je izpostavila ministrica, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj. 

Vsi deležniki trenutno največjega kohezijskega okoljskega projekta:

Najdražji del bo nadgradnja osrednje čistilne naprave, dela bo izvajal Škrabčev RIKO

Projekt z naslovom Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja bo med drugim končno prinesel nadgradnjo osrednje čistilne naprave s terciarno stopnjo čiščenja, kar naj bi, vsaj tako je bilo predvideno, zagotovili že do sredine lanskega leta. Terciarno stopnjo čiščenja zahteva zakonodaja za vse komunalne čistilne naprave, iz katerih se prečiščena odpadna voda odvaja v vodotoke Donavskega porečja. To pa pomeni, da se iz odpadnih voda poleg ogljikovih spojin in nitrifikacije odstranjujejo tudi dušikove in fosforjeve spojine.

Projekt posodobitve bo zagotovil zelo potrebno nadgradnjo centralne čistilne naprave Ljubljana (III. faza), ki bo povečala tudi njeno zmogljivost, ki je potrebna zaradi priključitve novih uporabnikov. Njena zmogljivost se bo tako povečala s 360.000 populacijskih enot na 555.000 populacijskih enot, s čimer bodo lahko ukinili obstoječe, preobremenjene čistilne naprave na Brodu, v Pirničah, na Rakovi Jelši, v Vodicah in Polju. Vrednost teh del brez DDV znaša dobrih 40 milijonov evrov, izvajalec del pa je že izbran, in sicer bo čistilno napravo posodabljalo podjetje RIKO v skupnem nastopu s francoskim OTV.

Kanalizacijo v Medvodah in Vodicah bo gradila Javna razsvetljava

Del projekta predstavlja tudi nadgradnja sistema odvajanja komunalne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala v MOL. Ta del projekta je vreden slabih 28 milijonov evrov brez DDV, izvajalec del pa je tudi že znan, in sicer bo dela izvajalo podjetje Javna razsvetljava.

Preverite, kje v Ljubljani bodo gradbišča!

Tretji del projekta pa predstavlja dograditev kanalizacije v aglomeracijah Mestne občine Ljubljana. Načrtovana je gradnja kanalizacije na 39 območjih v MOL – Gameljne, Tacen, Sadinja vas in Ljubljana. Skupna dolžina načrtovane kanalizacije znaša 88,3 km, predvidena pa je tudi gradnja 13 črpališč odpadne vode in 3 vakuumske postaje. To pa pomeni, da bo na novo na javno kanalizacijo priključenih okoli 17.500 prebivalcev. Izvajalci del še niso izbrani, glede na velik obseg dela, pa se planira izvedba do sedmih javnih naročil gradenj. Sama izvedba del naj bi potekala do leta 2020, ocenjena vrednost del pa je slabih 40 milijonov evrov brez DDV. 

Območja, kjer bodo potekala dela, so: Galjevica, Glince in Dolnice, Gornji Rudnik, Hrušica in Litijska cesta, Kamnogoriška cesta, Kašelj, Kozarje, Polje, Slape, Stožice, Šmartinska cesta, Tržaška cesta, Vevče, Zadobrova, Zalog, Zaloška – Studenec, Pod Debnim vrhom, Na Trati, Ježica, Kleče, Brdo vzhod, Brdo zahod, Cesta dveh cesarjev, Kalinova ulica, Cesta Andreja Bitenca, Medveščkova ulica, Ulica Mire Miheličeve, Ogrinčeva ulica, Novo polje, Ižanska cesta – jug, Ilovica in Ižanska cesta – sever, Rakova Jelša, Sibirija, Gameljne, Šmartno, Tacen, Dobrunje, Sostro, Žabja vas.

Vse za boljše okolje

S posodobitvijo kanalizacijskega omrežja se bo zmanjšala količina direktnih izpustov v okolje, izboljšala kakovost podtalnice Ljubljanskega polja ter kakovost rek Ljubljanice, Save in Donave ter zmanjšala evtrofikacija Črnega morja zaradi terciarnega čiščenja.

Slovenija ima eno najboljših čistilnih naprav, a bo ta kmalu še boljša 

Centralna čistilna naprava Ljubljana je enostopenjska mehansko-biološka čistilna naprava in je zaenkrat namenjena za odstranjevanje neraztopljenih snovi, ogljikovih spojin in za nitrifikacijo. Za obdelavo odvečnega blata, ki pri tem nastaja, je predvidena anaerobna stabilizacija blata v ogrevanih gniliščih in strojno zgoščanje ter sušenje blata do vsebnosti suhe snovi nad 90 odstotkov. Poleg ožjega mestnega jedra se v centralno čistilno napravo stekajo vode strnjenih urbanih predelov Bežigrada, Šiške, Šentvida, Viča, Galjevice in Most. Pa tudi z območja Medvod, Savelj, Tomačevega, Sneberij, Polja, Zgornjega Kašlja, Vevč, Kosovega polja in Majlanda ob Tržaški cesti, Brda, Vrhovcev, Podutika in Pržana. Na CČN Ljubljana očistijo 85 odstotkov vse odpadne vode, ki se steka v javno kanalizacijo na ožjem ljubljanskem območju. Večino (62 odstotkov) odpadnih vod predstavljajo komunalne vode, sledijo padavinske (21 odstotkov), industrijske (11 odstotkov) ter tuje vode (6 odstotkov). Dnevno se očisti okoli 80.000 kubičnih metrov odpadne vode, a je povečanje zmogljivosti čistilne naprave nujno potrebno.

Nekaj podatkov o javni kanalizaciji v Sloveniji

Gospodinjstva ustvarila več odpadnih voda

Po podatkih Statističnega urada je bilo v letu 2014 v Sloveniji iz javne kanalizacije odvedenih 183,2 milijona kubičnih metrov odpadnih voda različnega izvora, od tega 0,2 odstotka iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva, 5,8 odstotka iz industrijskih dejavnosti, 5,9 odstotka iz drugih dejavnosti, 37,5 odstotka iz gospodinjstev, 50,6 odstotka pa so predstavljale druge odpadne vode (padavinska voda, zaledne vode, udori iz morja in podobno). Gospodinjstva so v letu 2014 proizvedla 68,7 milijona kubičnih metrov komunalnih odpadnih voda, kar je za 6,4 odstotka več kot v letu 2013.

12 odstotkov komunalnih voda še neprečiščenih

V letu 2014 je bilo glede na predhodno leto iz javne kanalizacije izpuščenih za 19,5 odstotka več prečiščenih odpadnih voda. Od tega je bila velika večina (88 odstotkov) odpadnih voda izpuščenih iz kanalizacijskih sistemov v letu 2014 prečiščenih v čistilnih napravah, ostalo je bilo neprečiščenih. Od skupno 10,7 milijona kubičnih metrov neprečiščenih odpadnih voda, jih je bilo skoraj 65,6 odstotka neposredno izpuščenih v površinske vode, približno 34,4 odstotka pa v podzemne vode. Prečiščene odpadne vode v skupni količini 79,8 milijonov kubičnih metrov pa so bile skoraj v celoti izpuščene v površinske vode (87,4 odstotka), približno 7,5 odstotka jih je bilo izpuščenih na obale, nekaj več kot pet odstotkov pa v podzemne vode.

Povečanje količin padavinskih in meteornih voda

Skoraj 93 milijonov kubičnih metrov odpadnih voda je odteklo s streh in utrjenih površin neposredno ali po kanalizaciji v odtoke. Te padavinske in meteorne vode so v letu 2014 predstavljale 50,6 odstotka odpadnih voda. Glede na leto 2013 so se v letu 2014 količine padavinskih in meteornih voda povečale za manj kot en odstotek.