V Dakarju in Dubaju izpostavili slovenska prizadevanja na področju vodnih virov

"Čezmejno sodelovanje na področju voda je kompleksna aktivnost in pri spodbujanju tovrstnega sodelovanja je treba upoštevati in razumeti lokalne, naravne, družbene in gospodarske razmere, potrebe in dejstva, ki čezmejno sodelovanje morda ovirajo," je poudaril generalni direktor direktorata za vode in investicije Ministrstva za okolje in prostor (MOP) Bojan Dejak. Udeležence je nagovoril na 9. Svetovnem forumu o vodi v senegalskem Dakarju. 

Po njegovih besedah spodbujanje čezmejnega sodelovanja vodi k stabilnosti in sodelovanju v regijah, zmanjšuje napetosti in išče skupne rešitve. Poleg tega pa "združevanje hidroloških in drugih z vodo povezanih ved, znanja in podatkov s podnebnimi spremembami v čezmejnih analizah lahko privede do razvoja skupnih strateških akcijskih programov, potrebnih za izboljšanje odpornosti družbe na podnebne spremembe". 

Izmenjava podatkov je pri tem bistveni element, s katerim se lahko vzpostavi zaupanje med državami. 85 odstotkov čezmejnih sporazumov namreč vključuje izmenjavo podatkov. "Vendar v praksi to pogosto ne deluje zaradi omejene interoperabilnosti ali nepripravljenosti za izmenjavo," je dodal. Vendar pa ima lahko tehnologija pomembno vlogo pri tem, saj tehnološki napredek lahko prispeva k zagotavljanju neodvisnih zanesljivih podatkov.

Slovenija s sosednjimi Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo že več kot 50 let sodeluje v dvostranskih komisijah za upravljanje voda na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja, izboljšanja ekološkega stanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti. Rezultati skupnih prizadevanj pri sodelovanju se odražajo v izboljšani kakovosti življenja v porečjih Soče, Mure, Drave in Save, so ob tem poudarili na ministrstvu.

Primer porečja reke Save in sprejetje prvega sporazuma med nekdanjimi sprtimi stranmi na Zahodnem Balkanu po Daytonu, okvirnega sporazuma za porečje reke Save leta 2000 in kot posledica ustanovitev Mednarodne komisije za porečje reke Save leta 2005 velja kot dober model za obnovo regij po oboroženih spopadih, kjer voda predstavlja povezovalni, skupni element, ki spodbuja potrebo po sodelovanju med državami, so še prepričani.

Vizjak poudaril prizadevanja Slovenije v smeri trajnostnega in učinkovitega upravljanja vodnih virov

V okviru svetovne razstave Expo v Dubaju poteka teden posvečen vodi. In na današnji svetovni dan voda je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak vodil okroglo mizo na temo Podzemne vode – preplet politik, znanosti, tehnoloških inovacij in zdravja v luči podnebnih sprememb.

Poleg Vizjaka so se okrogle mize udeležili še državna sekretarka Finske Jaana Husu Kallio, predstavniki Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (ZN UNECE), inštituta za raziskave in politiko na področju voda Geneva Water Huba, indijske nacionalne misije Clean Ganga, organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Evropske vesoljske agencije in Svetovnega sklada za okolje (GEF). Na dogodku so s predstavitvami sodelovali tudi predstavniki slovenskih podjetij (Space.si) in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter Blejski vodni festival.

Letošnji svetovni dan voda je posvečen podzemni vodi, ki je najpomembnejši vir sladke vode. "Skoraj polovica svetovnega prebivalstva je za zadovoljevanje svojih dnevnih potreb po pitni vodi odvisna samo od podzemne vode. Pomemben delež vode, potrebne za namakanje in potrebe industrije, prihaja iz podzemne vode. Po drugi strani pa podnebne spremembe, glavni izziv 21. stoletja za našo civilizacijo, ogrožajo naše družbe in gospodarstva, ki so odvisna od stabilne in varne oskrbe z vodo, kar velikokrat povzroča čezmerno izkoriščanje virov podzemne vode," so zapisali na MOP.

Na okrogli mizi je minister Vizjak poudaril prizadevanja Slovenije v smeri trajnostnega in učinkovitega upravljanja vodnih virov na vseh ravneh – lokalni, regionalni, državni in globalni – za zagotavljanje dostopa do čiste pitne vode, učinkovitega čezmejnega upravljanja vodnih virov in zagotavljanje odpornosti na podnebne spremembe. Izpostavil je, da so podzemne vode glavni vir pitne vode v Sloveniji in izrazil skrb, da se bodo podnebne spremembe v Sloveniji odrazile tudi v spremembah vodne bilance. "Podzemne vode bodo kljub spremembam glede na ocene in podnebne scenarije ostale stabilen vir, bodo pa spremembe regionalno pogojene," je dejal Vizjak. 

Minister je izpostavil tudi dobre prakse sodelovanja Slovenije v okviru mednarodnih vodnih sporazumov, kot so UNECE Vodna konvencija, Savski sporazum in Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR). Slovenija ima tudi dolgoletno tradicijo delovanja v okviru meddržavnih vodnih komisij.

Izvedba okrogle mize na EXPO v Dubaju je del aktivnosti, ki so vezane na predsedovanje Slovenije UNECE Vodni konvenciji v obdobju 2024–2027 in promocije Slovenije na področju vodne diplomacije. S celovitim pristopom do vode EU utrjuje ugled največje donatorice razvojne pomoči in potrjuje svoj vpliv kot ključen globalni akter, tudi v luči pregledne konference desetletja o vodi Združenih narodov marca 2023.