Fides vztraja pri enourni stavki

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je dejal, da strokovna skupina, ki je danes predlagala, da bo kot osnovo za svoje delo pri pripravi standardov in normativov uporabila t. i. modro knjižico, ni pristojna za spremembo standardov in normativov. Tako v Fidesu vztrajajo pri enourni stavki, ki je napovedana za sredo.

Kuštrin opozarja, da je bila strokovna skupina imenovana zato, da ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc le predstavi modro knjižico, medtem ko za spremembe in dopolnitve ni pristojna. Standarde in normative lahko, kot je tudi opisano v modri knjižici, dopolnjujejo samo strokovna združenja oz. njihovi predstavniki.

Modra knjižica je temelj standardov in normativov za primarni ter sekundarni nivo zdravstvenega sistema, poudarja Kuštrin. Priznava, da je mogoče knjižico spremeniti na nekaterih področjih, vendar pa to ni naloga te skupine.

"Vlada mora reči, da je ta modra knjižica strokovni konsenz za obdelavo bolnikov na način, kot ga predvideva zakon o pacientovih pravicah in za varno delo zdravnikov. Naj se nekdo pod to podpiše in bo stavka odpovedana," je dejal.

V Fidesu imajo namreč dve stavkovni zahtevi - sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, ter da se ponovno začne vzpostavljati razmerje ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika.

Modra knjižica kot osnova za pripravo standardov in normativov za zdravnike

Delovna skupina za oblikovanje standardov in normativov za zdravnike se je danes prvič sestala in ministrstvu za zdravje predlagala, da kot osnovo za svoje delo uporabi t. i. modro knjižico, ki so jo zdravniške organizacije pripravile leta 2008. Ministrica Kolar Celarčeva se s tem strinja.

Tako bo skupina prenovila modro knjižico, vendar pa bodo izhodišča oz. metodologija priprave standardov in normativov ostala enaka, je dejala vodja delovne skupine Bojana Beović po današnjem sestanku.

Časovnica dela predvideva, da bodo do konca junija pripravili osnutek standardov in normativov, kar bodo potem v nadaljnjih mesecih preračunali glede na razmere v bolnišnicah in glede na mnenja posameznih strok.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je po sestanku dejala, da bodo ti standardi in normativi opredelili zdravnikovo delo, pristop k bolniku in tudi izvrševanje zakona o bolnikovih pravicah. Prav tako bodo služili za kadrovsko načrtovanje v zdravstvenih zavodih. Ob tem dodaja, da lahko vodstva zdravstvenih zavodov pripravljene standarde in normative že danes uporabljajo kot izhodišče za načrtovanje.

V kolikšnem času bi lahko tudi v praksi izpolnili standarde in normative, Pirnatova odgovarja, da so ti šele v pripravi in da je zato prehitro napovedovati. Priznava pa, da je to zelo odvisno tudi od finančnih možnosti. "Zagotovo bo to večletni proces," je dodala.

Ob tem dodaja, da nameravajo do leta 2018 vse ambulante družinske medicine preobraziti v referenčne, kar naj bi postalo standard družinske medicine.

Beovićeva pa je glede finančnih posledic standardov in normativov na zdravstveni sistem pojasnila, da so ob pripravi modre knjižice preračunali, da to za sabo ne bi potegnilo dodatnega financiranja, ampak bi služilo bolj za razporejanje oz. boljšo organizacijo dela. Bodo pa na posameznih področjih potrebna dodatna sredstva oz. kadri, je dejala.

'Z izsiljevanjem na tak način bodo naredili škodo samo bolnikom'

Pirnatova je tudi komentirala napoved Fidesa, ki bodo zaradi nesprejetja standardov in normativov v obliki modre knjižice v sredo pripravili opozorilno enourno stavko. Pirnatova je izrazila upanje, da bo "pri sindikatu vendarle zmagala pamet", saj gre pri pripravi standardov in normativov za dolgotrajen proces. "Z izsiljevanjem na tak način bodo naredili škodo samo bolnikom," je dodala.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Pratik.um Igor Muževič pa zahteva, da se znotraj rednih ambulant družinskih zdravnikov omogoči strokovno delo. Tako bi potrebovali še približno 500 novih družinskih zdravnikov. To dejansko dokazano rešuje življenja, zmanjšuje napotitve v bolnišnico in tudi prinaša prihranke za cel zdravstveni sistem, je dejal.