Devet revidiranih strank je za kampanjo iz volilnih računov porabilo nekaj več kot milijon in 280.000 evrov. To je 89 odstotkov več, kot so stranke zapravile za evropske volitve leta 2019.
Če je posamična stranka v povprečju leta 2019 na evropskih volitvah porabila 75.000, so lani stranke za kampanjo v povprečju porabile 136.000 evrov, so izračunali na Računskem sodišču.
Največ so v volitve vložili v SDS. Dobrih 300.000 evrov. Sledi Gibanje Svoboda z 278.000, Nova Slovenija 242.000 in SLS 165.000 evrov. Vse ostale stranke so v kampanjo vložile manj kot 100.000 evrov.
Zanimiv je še izračun vloženih sredstev na osvojen poslanski mandat. Po tej matematiki so za bruseljski stolček največ plačali v Novi Sloveniji. Mandat Mateja Tonina jih je stal 242.000, dobrih 139.000 evrov sta stala mandata Gibanja Svoboda, 75.000 posamični mandat poslancev SDS, 66.000 evrov je stal stolček Vladimirja Prebiliča, najcenejši, 44.000 evrov, pa je bil mandat Matjaža Nemca.
Pri katerih strankah je Računsko sodišče ugotovilo največ nepravilnosti?
Večina strank je imela težave s poročanjem. Brez napak tako pri poslovanju kot poročanju so bili le pri Novi Sloveniji, Levici in Socialnih demokratih. V Gibanju Svoboda so dobili pozitivno mnenje za poslovanje in mnenje s pridržkom za poročanje.
Ostale stranke so tako za poslovanje kot poročanje dobile mnenje s pridržkom z izjemo SLS, ki je dobila pozitivno mnenje pri poročanju in negativno mnenje pri poslovanju. Ob zapiranju računa so imeli 54.000 evrov neporavnanih sredstev.
Od torej 1.280.000 evrih porabljenih sredstev so pri Računskem sodišču ugotovili, da so stranke naredile za 378.000 evrov nepravilnosti pri poslovanju ali napak pri poročanju. Narobe so torej upravljali oziroma poročali o skoraj tretjini sredstev s kampanje.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.